Jurijevški nabijači „nabijali" pri županu v Bolehnečicih

Blagoslov in nabijanje BolehnečiciIzmed številnih prireditev in dogodkov, ki jih v Prekmurju, Prlekiji in Slovenskih goricah organizirajo ob praznovanju največjega krščanskega praznika – Velike noči, gotovo pripada eno častnih mest, tradicionalnemu dogajanju na območju občine Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer domači „Jurijevški nabijači" skrbijo za ohranjanje starih običajev – razbijanje sten. In medtem ko po vsej Sloveniji v soboto, dan pred največjim praznikom, potekajo velikonočne vigilije, nočne liturgije pred veliko nočjo, pa različna društva poskrbijo za dopolnilo praznovanja. Slednje v občini Sveti Jurij poteka skozi vse dneve praznika, saj 16 članov Društva ročnih možnaristov „Jurijevški nabijači" obiskuje vse vasi, kamor jih povabijo.

V občini Sveti Jurij ob Ščavnici ohranjajo stari običaj streljanja z ročnimi možnarji

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Kres Lisjakova strugaŠtevilni radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji RD Radgona ter tudi drugi gostje, so veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Nekdanji miličniki obiskali svojega komandirja, ki se je upokojil leta 1986

Policisti upokojenci na obiskuKar nekaj solz radosti je spontano spustil Martin Španbauer, ki bo letos jeseni napolnil 85 let, ko ga je na njegovem lepem in prijetnem domu na Noričkem Vrhu, streljaj iz Gornje Radgone, obiskalo kakšnih 20 njegovih nekdanjih sodelavcev na Policijski postaji Gornja Radgona. Na pobudo upokojene policistke Marije Rantaša so namreč policisti in administratorka, ki so bili na PP Gornja Radgona, ko se je leta 1986 upokojil njihov takratni komandir Martin Španbauer, organizirali to srečanje, ki se je začelo pri nekdanji radgonski policijski postaji na Maistrovem trgu, kjer sicer spomeniško zaščitena stavba močno propada. Po obisku pri svojem nekdanjem komandirju Španbauerju, so si ogledali tudi novo policijsko postajo, katero jim je razkazal sedanji komandir PP Gornja Radgona, Aleksander Kreslin.

Obisk upokojenih policistov PP GR

Pospravili so odpadke iz štirih vasi

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka se tudi to pomlad niso izneverili tradiciji, ko v okolju kjer delujejo in večinoma živijo, skrbijo tudi za urejenost in čistočo naravnega okolja. Tako so minulo nedeljo v popoldanskem času izvedli tradicionalno čistilno akcijo na področju Krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci v občini Gornja Radgona, kjer so pospravili štiri vasi. Več deset aktivistov se je zbralo pri prodajalni Tuš v središču Črešnjevcev in se nato razdelilo v dve skupini. Ena skupina je čistila ob glavni cesti Gornja Radgona – Ptuj, skozi Črešnjevce in Orehovce, nato čez Orehovski Vrh, do gasilskega doma PGD Zbigovci. Druga skupina pa skozi Črešnjevce mimo Holtove vile in Zbogivce, prav tako do doma PGD Zbigovci.

Turistično društvo Majolka pripravilo še eno odmevno čistilno akcijo

Ob visokem življenjskem jubileju na obisku pri Ivanki Perša z Rožičkega Vrha

Ivanka Perša jubilejDandanes, ko se ljudje med seboj vse manj obiskujejo, ko vedno nekam hitimo in ne poznamo niti najbližjih sosedov, nekaterim obisk veliko pomeni. Ob obiskih je uživala tudi Ivanka Perša, ko so jo ob njenem okoglem življenjskem jubileju, 90. rojstnem dnevu obiskali župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Slana, ter poverjenici Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Rozina Kraner in Jožica. Čeprav je ob obisku bila v bolniški postelji, je izkazala veselje in zadovoljstvo, da jo je obiskala omenjena delegacija. Ob njeni »ortopedski« postelji, so se zbali tudi njeni najbližji, družini sinov Marjana in Draga, po izrečenih čestitkah in izročitvi darila župana in Rdečega križa, so s slavljenko tudi nazdravili. Pozneje, pri obloženi mizi, ki so jo pripravile snahe Sonja, Silva in Majda, smo lahko izvedeli veliko zanimivega iz pestrega življenja slavljenke, ki se je rodila 3. aprila 1929 na Rožičkem Vrhu.

Tudi starejši in onemogli v postelji so veseli obiskov

Radgonski lovci spregovorili o narejenem v minulem obdobju

Lovci GR zborV svojem lovskem domu v Hercegovščaku so se na 70. zboru zbrali člani in članica LD Gornja Radgona, ki se ga je udeležilo 48 (od skupno 54) članov ter nekaj gostov, med katerimi tudi domači župan, sicer tudi lovec LD Negova, Stanislav Rojko. In potem, ko so prisluhnili poročilom starešine ter komisij in referentov je radgonska zelena bratovščina, ki se je za zbor odlično pripravila, saj je vse teklo kot po loju, v ospredje postavila letošnje aktivnosti, kjer bo proslava lepega jubileja – 70. letnice obstoja in uspešnega delovanja. Med spremljanjem dogajanja na zboru, so se prisotni gostje lahko prepričali, da v radgonski LD vlada pravo tovarištvo, kjer ne poznajo ne levo, ne desno, temveč so vsi v enotni isti smeri – naprej. Zato niti ne preseneča, da je starešina Milan Kolarič izrazil zadovoljstvo in ponos nad prehojeno potjo, hkrati pa optimizem za prihodnost. Njihovo društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njihovih političnih ali kakšnih drugih nazorov. Kdor je vnet lovec, je vedno dobrodošel, saj lovci poznajo samo eno barvo – to je zelena – barvo svojih lovišč.

V ospredju praznovanje 70-letnice

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

 

Mariborske „lisičke“ so se, s 151 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Razstava gobJesenski čas je med drugim tudi čas za gobe. V gozdovih ali na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, pa se sprašujemo ali smo morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Priložnost za „izobraževanje in usposabljanje“ o gobah so minuli vikend imeli številni obiskovalci iz Pomurja, ter slovenske in avstrijske Štajerske. V Pavlovi hiši (Pavelhaus) v Laafeldu (Potrna) pri Bad Radkersburgu (Avstrijska Radgona), je namreč v organizaciji Kulturnega društva Člen 7 za Avstrijsko Štajersko in Gobarskega društva Lisička iz Maribora, bila na sporedu izjemno zanimiva gobarska razstava z natanko 151 vrstami gob. Ker je trenutna vročina zavrla rast gob v Pomurju, so razstavljene vzorce aktivisti mariborskih „lisičk“ nabrali predvsem na Pohorju in tudi v okolici Maribora.

Edino od treh mariborskih društev, ki je še preživelo in vztraja že 45 let, Gobarsko društvo Lisička, ki ga vodita predsednica Milka Bukovec in podpredsednik Slavko Šerod, je hkrati predstavilo svojo društveno dejavnost, povedali pa so tudi veliko zanimivega o vseh gozdnih sadežih – gobah. Zanimivo je tudi, da so nekateri obiskovalci, ki jih je zanimalo marsikaj, na razstavo prinesli svoje gobe, in strokovnjaki, ki so odgovarjali na številna vprašanja, so jim pomagali določiti ali gre za užitne ali neužitne gobe.

Gobarsko društvo Lisička Maribor, ki ima sedež v Mestni četrti Magdalena Maribor (Preradovičeva 1), ima zametke v letu 1966. Takrat se je o gobah v naših krajih vedelo bolj malo, Mara Bertosi, po poklicu učiteljica, je bila ena redkih, ki je učila gobarsko abecedo. S tem je postavila trdne temelje, na katerih društvo stoji še danes. Od takrat je preteklo mnogo let in marsikaj se je spremenilo. V Sloveniji so vzniknila številna društva, danes jih je 25, ki jih povezuje krovna organizacija, Mikološka zveza Slovenije. „Danes učimo novodobno abecedo o gobah, kar ne predstavlja le izobraževanja o gobjih vrstah, posebej strupenih, ampak tudi o ohranjanju biotske raznovrstnosti in naravnega ravnotežja, o kodeksu nabiranja gob, o vsebini uredb o zavarovanju samoniklih gliv, o rdečem seznamu gliv, o vsebini uredbe za prepoved vožnje v naravnem okolju ipd. Učimo na več načinov, z druženjem, na razstavah svežih gob, na dnevih odprtih vrat, z občasnimi objavami člankov, s strokovnimi projekti, koristimo tudi pridobitev informacijske družbe in tako lahko učimo še preko spletne strani www.gobe.si . Vso to novodobno abecedo učimo z namenom, da se spremeni profil sodobnega ljubiteljskega gobarja. Želimo prebuditi zavest ljubiteljskih gobarjev, saj gozdovi žal niso več v tako dobrem stanju kot nekoč“, je povedal Slavko Šerod, ki je posebej izpostavil dobro sodelovanje društva s sosedi: Madžari in Hrvati, sedaj pa so v KD Sedmi člen, našli partnerja tudi v Avstriji.

Z vključitvijo Slovenije v EU se je namreč razširilo področje delovanja, kar v društvu želijo izkoristiti. V ta namen posvečajo posebno skrb izobraževanju strokovnjakov za določevanje gob – determinatorjem. Prav tako se družimo z drugimi gobarskimi društvi v Sloveniji in tudi z društvi izven Slovenije, saj so aktivni tudi na področju rekreativnega in kulturnega udejstvovanja svojega članstva. V ospredju delovanja Gobarskega društva Lisička so gobarjenja, strokovne ekskurzije, predavanja, mikroskopiranje gob: to je delavnica, kjer se slušatelji seznanijo z delom na mikroskopih in opazovanjem mikroskopskih struktur pri gobah. „Omenil bi tudi predavanje o gojenju gob, kjer opišemo osnovne postopke in pravila za gojenje gob (tudi doma), ter predavanja o zdravilnih gobah, kjer se dotaknemo gob, ki jih uporabljajo v zdravstvu in opisu zdravilnih učinkovin. Ne smemo prezreti niti izvajanje začetnega tečaja o gobah, kjer slušatelji spoznajo 76 vrst gob po izbiri Mikološke zveze Slovenije in se potegujejo za naziv »Determinator pripravnik«, potem izvajanje nadaljevalnega tečaja o gobah, kjer slušatelji spoznajo 240 vrst gob po izbiri Mikološke zveze Slovenije in se pripravijo na izpit pred komisijo Mikološke zveze Slovenije, ter se potegujejo za naziv »Determinator svetovalec«. Izvajamo tudi predavanje »Spoznavanje gliv« - prirejeno predavanje za potrebe šol, spoznavanje različnih aspektov o gobah, ogled učnih poti. Dogodki so zelo zanimivi za naravoslovne dneve na šolah, kjer organizirajo prevoz do učne poti. Tam učencem preko informacijskih tabel posredujemo podatke o gobah in jim razdelimo zloženko učne poti“, je povedal Šerod, ki dodaja, da v društvu imajo devet gobarskih ekskurzij letno. V okviru ekskurzije se na kraju dogodka pripravi razstava gob z opisom s slovenskimi imeni in užitnostjo ter izvede predavanje o najdenih gobah. Ob tem letno pripravijo kakšnih deset gobarskih razstav..., kar pomeni, da jim nikoli ni dolgočasno.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Ljubitelji gob v Pavlovi hiši