Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zlata trsna rumenica ogroža vinograde

 

Nevarno bolezen so odkrili v Slovenski Istri, na Krasu ter na Dolenjskem

Zlata trsna rumenicaMed začetkom letošnje trgatve, ki obeta eno najboljših letin v zadnjih letih, tako po kvaliteti kot po kvantiteti, se je na nekaterih vinorodnih območjih v Sloveniji, še posebej v vinorodnih deželah Primorje in Posavje, pojavila nevarna trsna bolezen. Kot so sporočili z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je Fitosanitarna služba pri pregledih vinogradov odkrila večji izbruh nevarne bolezni na vinski trti zlate trsne rumenice, zlasti v Slovenski Istri v okolici Izole, kjer je bilo žarišče okužbe ugotovljeno že v letu 2010.

V zadnjem času so bili odkriti močno okuženi vinogradi na lokacijah Grintovec v Slovenski Istri ter Dane pri Sežani, nove okužbe pa so bile ugotovljene tudi v že obstoječih žariščih na Goriškem in v okolici Straže pri Novem mestu. Zato je Fitosanitarna uprava 2.9.2011 izdala novo odločbo o določitvi razmejenih območij zlate trsne rumenice, s katero so bila določena nova žarišča okužbe na omenjenih območjih..

Zaradi nevarnosti širjenja zlate trsne rumenice Fitosanitarna uprava poziva vse vinogradnike, da redno pregledujejo svoje vinograde in v primeru, če najdejo simptomatične trte, takoj pokličejo lokalnega fitosanitarnega inšpektorja, službo za varstvo rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali Fitosanitarno upravo. Še posebna pozornost velja v primeru, če opazimo, da se v vinogradu povečuje število simptomatičnih trt. V septembru fitosanitarni inšpektorji poleg vseh dosedanjih žarišč intenzivno pregledujejo tudi nova žarišča, v katerih bodo po prvih ugotovitvah morali nekateri imetniki zaradi obsega okužbe odstraniti tudi cele vinograde. Opozarjamo, da le s pravočasnim odkrivanjem bolezni in zgodnjim ukrepanjem lahko preprečimo veliko gospodarsko škodo. Z vsakim zamujenim letom je škoda večja! Za preprečevanje širjenja te nevarne bolezni vinske trte je pomembno, da vinogradniki v žariščih okužbe še pred naslednjo rastno dobo uničijo okužene trte v skladu z odločbami fitosanitarne inšpekcije, v letu 2012 pa bo potrebno dosledno zatiranje ameriškega škržatka po napovedi javne službe za varstvo rastlin.

Zlata trsna rumenica, ki jo povzroča karantenska fitoplazma Grapevine flavescence dorée (FD) zmanjšuje količino in kakovost pridelka, okužene trte pa po nekaj letih propadejo. FD prenaša z okuženih na zdrave trte žuželčji prenašalec ameriški škržatek, ki je pri nas navzoč v vseh vinorodnih deželah, njegova populacija pa iz leta v leto narašča. S pomočjo ameriškega škržatka se okužba v vinogradih hitro širi, v nekaj letih je lahko okužena večina trt v vinogradu. Zato je navzočnost ameriškega škržatka znak preteče epifitocije. Na okuženih trtah se bolezenska znamenja začnejo pojavljati lahko že takoj po cvetenju, proti jeseni pa se stopnjujejo. Večinoma so dobro vidna predvsem v drugi polovici avgusta in v septembru. Na okuženih trtah se pri rdečih sortah pojavi rdečenje ter pri belih sortah rumenenje listja, vihanje listnih robov navzdol, sušenje kabrnkov oziroma kasneje grozdov. Okuženih trt ni več mogoče ozdraviti, zato je bolezen izjemno nevarna za naše vinograde. Bolezen se prenaša tudi z okuženimi cepiči, podlagami in trsnimi cepljenkami.

Podobna bolezenska znamenja so značilna tudi za rumenico počrnelosti lesa oziroma navadno trsno rumenico, ki jo povzroča fitoplazma Bois noir (BN). Ta bolezen se v vinogradih ne širi tako hitro kot zlata trsna rumenica, obeh fitoplazem pa ni mogoče razločevati brez laboratorijske analize.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Zlata trsna rumenica ogroža vinograde