Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zlata trsna rumenica ogroža vinograde

 

Nevarno bolezen so odkrili v Slovenski Istri, na Krasu ter na Dolenjskem

Zlata trsna rumenicaMed začetkom letošnje trgatve, ki obeta eno najboljših letin v zadnjih letih, tako po kvaliteti kot po kvantiteti, se je na nekaterih vinorodnih območjih v Sloveniji, še posebej v vinorodnih deželah Primorje in Posavje, pojavila nevarna trsna bolezen. Kot so sporočili z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je Fitosanitarna služba pri pregledih vinogradov odkrila večji izbruh nevarne bolezni na vinski trti zlate trsne rumenice, zlasti v Slovenski Istri v okolici Izole, kjer je bilo žarišče okužbe ugotovljeno že v letu 2010.

V zadnjem času so bili odkriti močno okuženi vinogradi na lokacijah Grintovec v Slovenski Istri ter Dane pri Sežani, nove okužbe pa so bile ugotovljene tudi v že obstoječih žariščih na Goriškem in v okolici Straže pri Novem mestu. Zato je Fitosanitarna uprava 2.9.2011 izdala novo odločbo o določitvi razmejenih območij zlate trsne rumenice, s katero so bila določena nova žarišča okužbe na omenjenih območjih..

Zaradi nevarnosti širjenja zlate trsne rumenice Fitosanitarna uprava poziva vse vinogradnike, da redno pregledujejo svoje vinograde in v primeru, če najdejo simptomatične trte, takoj pokličejo lokalnega fitosanitarnega inšpektorja, službo za varstvo rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali Fitosanitarno upravo. Še posebna pozornost velja v primeru, če opazimo, da se v vinogradu povečuje število simptomatičnih trt. V septembru fitosanitarni inšpektorji poleg vseh dosedanjih žarišč intenzivno pregledujejo tudi nova žarišča, v katerih bodo po prvih ugotovitvah morali nekateri imetniki zaradi obsega okužbe odstraniti tudi cele vinograde. Opozarjamo, da le s pravočasnim odkrivanjem bolezni in zgodnjim ukrepanjem lahko preprečimo veliko gospodarsko škodo. Z vsakim zamujenim letom je škoda večja! Za preprečevanje širjenja te nevarne bolezni vinske trte je pomembno, da vinogradniki v žariščih okužbe še pred naslednjo rastno dobo uničijo okužene trte v skladu z odločbami fitosanitarne inšpekcije, v letu 2012 pa bo potrebno dosledno zatiranje ameriškega škržatka po napovedi javne službe za varstvo rastlin.

Zlata trsna rumenica, ki jo povzroča karantenska fitoplazma Grapevine flavescence dorée (FD) zmanjšuje količino in kakovost pridelka, okužene trte pa po nekaj letih propadejo. FD prenaša z okuženih na zdrave trte žuželčji prenašalec ameriški škržatek, ki je pri nas navzoč v vseh vinorodnih deželah, njegova populacija pa iz leta v leto narašča. S pomočjo ameriškega škržatka se okužba v vinogradih hitro širi, v nekaj letih je lahko okužena večina trt v vinogradu. Zato je navzočnost ameriškega škržatka znak preteče epifitocije. Na okuženih trtah se bolezenska znamenja začnejo pojavljati lahko že takoj po cvetenju, proti jeseni pa se stopnjujejo. Večinoma so dobro vidna predvsem v drugi polovici avgusta in v septembru. Na okuženih trtah se pri rdečih sortah pojavi rdečenje ter pri belih sortah rumenenje listja, vihanje listnih robov navzdol, sušenje kabrnkov oziroma kasneje grozdov. Okuženih trt ni več mogoče ozdraviti, zato je bolezen izjemno nevarna za naše vinograde. Bolezen se prenaša tudi z okuženimi cepiči, podlagami in trsnimi cepljenkami.

Podobna bolezenska znamenja so značilna tudi za rumenico počrnelosti lesa oziroma navadno trsno rumenico, ki jo povzroča fitoplazma Bois noir (BN). Ta bolezen se v vinogradih ne širi tako hitro kot zlata trsna rumenica, obeh fitoplazem pa ni mogoče razločevati brez laboratorijske analize.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Zlata trsna rumenica ogroža vinograde