Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kako čebelarijo v Republiki srbski?

 

Čebelarji ČD Peter Dajnko na strokovni ekskurziji v BiH

Izlet čebelarjevPotem, ko so v minulih letih obiskali praktično vse slovenske regije in tudi stanovske kolege iz sosednjih držav, so se članice in člani Čebelarske družine Peter Dajnko Gornja Radgona, ki je letos poleti obeležila 60 – letnico obstoja in uspešnega delovanja, letos odločili za strokovno ekskurzijo pri stanovskih kolegih v Republiki srbski.

In težav ni bilo, saj se je predsednica družine Marija Korošec povezala z družbo Avtobusni prevozi in Turistična agencija Dejan Dvoršak, s.p. iz Lomanoš, tako da je kmalu bil avtobus poln veselih čebelarjev in njihovih družinskih članov. Že pred tem so vzpostavili stike s stanovskimi kolegi iz Združenja čebelarjev iz Prijedorja v Republiki srbski (BiH), katere so  v okviru tokratne ekskurzije obiskali. Med obiskom in pogostitvijo v „čebelarskem“ lokalu ter ob večjem čebelnjaku v naravi, pod planino Kozara, ki je last lokalnega čebelarja Stojana Reljića, so jim prijazni gostitelji, na čelu s predsednikom, sekretarjem in ostalim vodstvom tamkajšnjega čebelarskega združenja, predstavili pogoje čebelarjenja, pridelave medu in drugih čebeljih izdelkov, na njihovem območju. V prijetnem klepetu so si stanovski kolegi iz obeh države izmenjali številne izkušnje in se dogovorili za nadaljnje kontakte.

In kot nam je povedala predsednica ČD Peter Dajnko, Marija Korošec, so se v Republiki Srbski imeli zelo lepo. Veliko jih je namreč tam bilo prvič v življenju, drugi pa prvič po osamosvojitvi Slovenije. Poleg obiska in srečanja s stanovskimi kolegi, so čebelarji iz občin Apače in Gornja Radgona imeli zanimiv in pester program strokovne ekskurzije, kjer so marsikaj videli in doživeli. Srečali so se s kolegi, malo so si ogledovali, malo nakupovali, potem pili in jedli, predvsem pa se lepo imeli. „Dejansko je bilo nepozabno, in samo žal je lahko našim kolegom, ki niso uspeli biti zraven. Že zgodaj zjutraj smo štartali iz Apač in Gornje Radgone, pa preko Ljutomera do Ormoža in naprej na Hrvaško. Nato mimo Varaždina in Zagreba, pa po nekdanji avtocesti bratstva in enotnosti proti Beogradu. Desno, proti Bosni smo zavili že pri Novski, in nato smo mimo spominskega obeležja Jasenovac, kjer je nekoč bilo nacistično taborišče, prestopili v BiH oz. Republiko srbsko. Povsod smo opazovali okolico, ki se je močno spremenila v zadnjih dvajsetih letih, torej po razpadu SFRJ“, je razlagala Koroščeva, ki je v imenu vseh udeležencev strokovne ekskurzije pohvalila predvsem hrano ter gostoljubnost in prijaznost tamkajšnjih ljudi.

Najdlje so se udeleženci ekskurzije zadržali v Prijedorju in okolici, tam so med drugim obiskali „živilsko tržnico“, kjer so si nekateri nakupili: kajmak, nekaj domačega piva Nektar ter srbskega piva Jelen, cigarete ter še nekatere reči..., na posebni tržnici so si mnogi nabavili kakšne kavbojke, trenirke, teniske, posteljnino, zavese ipd. „Naprej smo šli na vrh planine Kozara, v nacionalni park, kjer stoji znamenito spominsko obeležje in muzej iz 2. svetovne vojne. Tam so nas tudi razvajali z domačimi – žar dobrotami, pozneje pa mimo rudnika železne rude Omarska, kjer je v zadnji vojni bilo taborišče, nato pa v prestolnico Republike srbske Banjaluko, ki je postala lepo, zeleno in zelo čisto mesto. Nato pa po edini avtocesti v BiH proti Gradiški in Okučanom na Hrvaškem. Vmes je seveda bilo veliko postankov ob cesti, zlasti v BiH, nato pa tudi na Hrvaškem, kjer smo mimo Zagreba, Varaždina, Ormoža in Ljutomera srečno prispeli v Radgono in Apače“, je dodala Marija Korošec, ki je enako, kot tudi drugi udeleženci, s katerimi smo se pozneje pogovarjali, bila nadvse zadovoljna z videnim in doživetim na letošnji tradicionalni strokovni ekskurziji, ki je vsako leto v programu družine. Številni so, ob aplavzu prijetnemu vozniku Feliksu Dvoršaku, obljubili, da bodo v prihodnosti spet obiskali območje tokratne strokovne ekskurzije.

Med prijetno vožnjo proti domu, ko je za šale in sploh vedro razpoloženje skrbel Janko Ivanek, in kljub rahli utrujenosti, je na avtobusu stekla beseda tudi o letu 2011, ko poteče mandat vodstvu čebelarske družine. Neutrudna dosedanja predsednica Marija Korošec, ki je pred tem funkcijo prevzela od svojega moža Stanka, je odločna, da več ne bo kandidirala in je predlagala, da se že začne razmišljati o njenem nasledniku. A kot smo razumeli večino „razpravljalcev“, prevladuje mnenje, da bi Koroščeva še naprej krmarila s čebelarji radgonsko-apaškega območja.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Kako čebelarijo v Republiki srbski?