V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kako čebelarijo v Republiki srbski?

 

Čebelarji ČD Peter Dajnko na strokovni ekskurziji v BiH

Izlet čebelarjevPotem, ko so v minulih letih obiskali praktično vse slovenske regije in tudi stanovske kolege iz sosednjih držav, so se članice in člani Čebelarske družine Peter Dajnko Gornja Radgona, ki je letos poleti obeležila 60 – letnico obstoja in uspešnega delovanja, letos odločili za strokovno ekskurzijo pri stanovskih kolegih v Republiki srbski.

In težav ni bilo, saj se je predsednica družine Marija Korošec povezala z družbo Avtobusni prevozi in Turistična agencija Dejan Dvoršak, s.p. iz Lomanoš, tako da je kmalu bil avtobus poln veselih čebelarjev in njihovih družinskih članov. Že pred tem so vzpostavili stike s stanovskimi kolegi iz Združenja čebelarjev iz Prijedorja v Republiki srbski (BiH), katere so  v okviru tokratne ekskurzije obiskali. Med obiskom in pogostitvijo v „čebelarskem“ lokalu ter ob večjem čebelnjaku v naravi, pod planino Kozara, ki je last lokalnega čebelarja Stojana Reljića, so jim prijazni gostitelji, na čelu s predsednikom, sekretarjem in ostalim vodstvom tamkajšnjega čebelarskega združenja, predstavili pogoje čebelarjenja, pridelave medu in drugih čebeljih izdelkov, na njihovem območju. V prijetnem klepetu so si stanovski kolegi iz obeh države izmenjali številne izkušnje in se dogovorili za nadaljnje kontakte.

In kot nam je povedala predsednica ČD Peter Dajnko, Marija Korošec, so se v Republiki Srbski imeli zelo lepo. Veliko jih je namreč tam bilo prvič v življenju, drugi pa prvič po osamosvojitvi Slovenije. Poleg obiska in srečanja s stanovskimi kolegi, so čebelarji iz občin Apače in Gornja Radgona imeli zanimiv in pester program strokovne ekskurzije, kjer so marsikaj videli in doživeli. Srečali so se s kolegi, malo so si ogledovali, malo nakupovali, potem pili in jedli, predvsem pa se lepo imeli. „Dejansko je bilo nepozabno, in samo žal je lahko našim kolegom, ki niso uspeli biti zraven. Že zgodaj zjutraj smo štartali iz Apač in Gornje Radgone, pa preko Ljutomera do Ormoža in naprej na Hrvaško. Nato mimo Varaždina in Zagreba, pa po nekdanji avtocesti bratstva in enotnosti proti Beogradu. Desno, proti Bosni smo zavili že pri Novski, in nato smo mimo spominskega obeležja Jasenovac, kjer je nekoč bilo nacistično taborišče, prestopili v BiH oz. Republiko srbsko. Povsod smo opazovali okolico, ki se je močno spremenila v zadnjih dvajsetih letih, torej po razpadu SFRJ“, je razlagala Koroščeva, ki je v imenu vseh udeležencev strokovne ekskurzije pohvalila predvsem hrano ter gostoljubnost in prijaznost tamkajšnjih ljudi.

Najdlje so se udeleženci ekskurzije zadržali v Prijedorju in okolici, tam so med drugim obiskali „živilsko tržnico“, kjer so si nekateri nakupili: kajmak, nekaj domačega piva Nektar ter srbskega piva Jelen, cigarete ter še nekatere reči..., na posebni tržnici so si mnogi nabavili kakšne kavbojke, trenirke, teniske, posteljnino, zavese ipd. „Naprej smo šli na vrh planine Kozara, v nacionalni park, kjer stoji znamenito spominsko obeležje in muzej iz 2. svetovne vojne. Tam so nas tudi razvajali z domačimi – žar dobrotami, pozneje pa mimo rudnika železne rude Omarska, kjer je v zadnji vojni bilo taborišče, nato pa v prestolnico Republike srbske Banjaluko, ki je postala lepo, zeleno in zelo čisto mesto. Nato pa po edini avtocesti v BiH proti Gradiški in Okučanom na Hrvaškem. Vmes je seveda bilo veliko postankov ob cesti, zlasti v BiH, nato pa tudi na Hrvaškem, kjer smo mimo Zagreba, Varaždina, Ormoža in Ljutomera srečno prispeli v Radgono in Apače“, je dodala Marija Korošec, ki je enako, kot tudi drugi udeleženci, s katerimi smo se pozneje pogovarjali, bila nadvse zadovoljna z videnim in doživetim na letošnji tradicionalni strokovni ekskurziji, ki je vsako leto v programu družine. Številni so, ob aplavzu prijetnemu vozniku Feliksu Dvoršaku, obljubili, da bodo v prihodnosti spet obiskali območje tokratne strokovne ekskurzije.

Med prijetno vožnjo proti domu, ko je za šale in sploh vedro razpoloženje skrbel Janko Ivanek, in kljub rahli utrujenosti, je na avtobusu stekla beseda tudi o letu 2011, ko poteče mandat vodstvu čebelarske družine. Neutrudna dosedanja predsednica Marija Korošec, ki je pred tem funkcijo prevzela od svojega moža Stanka, je odločna, da več ne bo kandidirala in je predlagala, da se že začne razmišljati o njenem nasledniku. A kot smo razumeli večino „razpravljalcev“, prevladuje mnenje, da bi Koroščeva še naprej krmarila s čebelarji radgonsko-apaškega območja.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Kako čebelarijo v Republiki srbski?