Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kako čebelarijo v Republiki srbski?

 

Čebelarji ČD Peter Dajnko na strokovni ekskurziji v BiH

Izlet čebelarjevPotem, ko so v minulih letih obiskali praktično vse slovenske regije in tudi stanovske kolege iz sosednjih držav, so se članice in člani Čebelarske družine Peter Dajnko Gornja Radgona, ki je letos poleti obeležila 60 – letnico obstoja in uspešnega delovanja, letos odločili za strokovno ekskurzijo pri stanovskih kolegih v Republiki srbski.

In težav ni bilo, saj se je predsednica družine Marija Korošec povezala z družbo Avtobusni prevozi in Turistična agencija Dejan Dvoršak, s.p. iz Lomanoš, tako da je kmalu bil avtobus poln veselih čebelarjev in njihovih družinskih članov. Že pred tem so vzpostavili stike s stanovskimi kolegi iz Združenja čebelarjev iz Prijedorja v Republiki srbski (BiH), katere so  v okviru tokratne ekskurzije obiskali. Med obiskom in pogostitvijo v „čebelarskem“ lokalu ter ob večjem čebelnjaku v naravi, pod planino Kozara, ki je last lokalnega čebelarja Stojana Reljića, so jim prijazni gostitelji, na čelu s predsednikom, sekretarjem in ostalim vodstvom tamkajšnjega čebelarskega združenja, predstavili pogoje čebelarjenja, pridelave medu in drugih čebeljih izdelkov, na njihovem območju. V prijetnem klepetu so si stanovski kolegi iz obeh države izmenjali številne izkušnje in se dogovorili za nadaljnje kontakte.

In kot nam je povedala predsednica ČD Peter Dajnko, Marija Korošec, so se v Republiki Srbski imeli zelo lepo. Veliko jih je namreč tam bilo prvič v življenju, drugi pa prvič po osamosvojitvi Slovenije. Poleg obiska in srečanja s stanovskimi kolegi, so čebelarji iz občin Apače in Gornja Radgona imeli zanimiv in pester program strokovne ekskurzije, kjer so marsikaj videli in doživeli. Srečali so se s kolegi, malo so si ogledovali, malo nakupovali, potem pili in jedli, predvsem pa se lepo imeli. „Dejansko je bilo nepozabno, in samo žal je lahko našim kolegom, ki niso uspeli biti zraven. Že zgodaj zjutraj smo štartali iz Apač in Gornje Radgone, pa preko Ljutomera do Ormoža in naprej na Hrvaško. Nato mimo Varaždina in Zagreba, pa po nekdanji avtocesti bratstva in enotnosti proti Beogradu. Desno, proti Bosni smo zavili že pri Novski, in nato smo mimo spominskega obeležja Jasenovac, kjer je nekoč bilo nacistično taborišče, prestopili v BiH oz. Republiko srbsko. Povsod smo opazovali okolico, ki se je močno spremenila v zadnjih dvajsetih letih, torej po razpadu SFRJ“, je razlagala Koroščeva, ki je v imenu vseh udeležencev strokovne ekskurzije pohvalila predvsem hrano ter gostoljubnost in prijaznost tamkajšnjih ljudi.

Najdlje so se udeleženci ekskurzije zadržali v Prijedorju in okolici, tam so med drugim obiskali „živilsko tržnico“, kjer so si nekateri nakupili: kajmak, nekaj domačega piva Nektar ter srbskega piva Jelen, cigarete ter še nekatere reči..., na posebni tržnici so si mnogi nabavili kakšne kavbojke, trenirke, teniske, posteljnino, zavese ipd. „Naprej smo šli na vrh planine Kozara, v nacionalni park, kjer stoji znamenito spominsko obeležje in muzej iz 2. svetovne vojne. Tam so nas tudi razvajali z domačimi – žar dobrotami, pozneje pa mimo rudnika železne rude Omarska, kjer je v zadnji vojni bilo taborišče, nato pa v prestolnico Republike srbske Banjaluko, ki je postala lepo, zeleno in zelo čisto mesto. Nato pa po edini avtocesti v BiH proti Gradiški in Okučanom na Hrvaškem. Vmes je seveda bilo veliko postankov ob cesti, zlasti v BiH, nato pa tudi na Hrvaškem, kjer smo mimo Zagreba, Varaždina, Ormoža in Ljutomera srečno prispeli v Radgono in Apače“, je dodala Marija Korošec, ki je enako, kot tudi drugi udeleženci, s katerimi smo se pozneje pogovarjali, bila nadvse zadovoljna z videnim in doživetim na letošnji tradicionalni strokovni ekskurziji, ki je vsako leto v programu družine. Številni so, ob aplavzu prijetnemu vozniku Feliksu Dvoršaku, obljubili, da bodo v prihodnosti spet obiskali območje tokratne strokovne ekskurzije.

Med prijetno vožnjo proti domu, ko je za šale in sploh vedro razpoloženje skrbel Janko Ivanek, in kljub rahli utrujenosti, je na avtobusu stekla beseda tudi o letu 2011, ko poteče mandat vodstvu čebelarske družine. Neutrudna dosedanja predsednica Marija Korošec, ki je pred tem funkcijo prevzela od svojega moža Stanka, je odločna, da več ne bo kandidirala in je predlagala, da se že začne razmišljati o njenem nasledniku. A kot smo razumeli večino „razpravljalcev“, prevladuje mnenje, da bi Koroščeva še naprej krmarila s čebelarji radgonsko-apaškega območja.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Kako čebelarijo v Republiki srbski?