V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kako čebelarijo v Republiki srbski?

 

Čebelarji ČD Peter Dajnko na strokovni ekskurziji v BiH

Izlet čebelarjevPotem, ko so v minulih letih obiskali praktično vse slovenske regije in tudi stanovske kolege iz sosednjih držav, so se članice in člani Čebelarske družine Peter Dajnko Gornja Radgona, ki je letos poleti obeležila 60 – letnico obstoja in uspešnega delovanja, letos odločili za strokovno ekskurzijo pri stanovskih kolegih v Republiki srbski.

In težav ni bilo, saj se je predsednica družine Marija Korošec povezala z družbo Avtobusni prevozi in Turistična agencija Dejan Dvoršak, s.p. iz Lomanoš, tako da je kmalu bil avtobus poln veselih čebelarjev in njihovih družinskih članov. Že pred tem so vzpostavili stike s stanovskimi kolegi iz Združenja čebelarjev iz Prijedorja v Republiki srbski (BiH), katere so  v okviru tokratne ekskurzije obiskali. Med obiskom in pogostitvijo v „čebelarskem“ lokalu ter ob večjem čebelnjaku v naravi, pod planino Kozara, ki je last lokalnega čebelarja Stojana Reljića, so jim prijazni gostitelji, na čelu s predsednikom, sekretarjem in ostalim vodstvom tamkajšnjega čebelarskega združenja, predstavili pogoje čebelarjenja, pridelave medu in drugih čebeljih izdelkov, na njihovem območju. V prijetnem klepetu so si stanovski kolegi iz obeh države izmenjali številne izkušnje in se dogovorili za nadaljnje kontakte.

In kot nam je povedala predsednica ČD Peter Dajnko, Marija Korošec, so se v Republiki Srbski imeli zelo lepo. Veliko jih je namreč tam bilo prvič v življenju, drugi pa prvič po osamosvojitvi Slovenije. Poleg obiska in srečanja s stanovskimi kolegi, so čebelarji iz občin Apače in Gornja Radgona imeli zanimiv in pester program strokovne ekskurzije, kjer so marsikaj videli in doživeli. Srečali so se s kolegi, malo so si ogledovali, malo nakupovali, potem pili in jedli, predvsem pa se lepo imeli. „Dejansko je bilo nepozabno, in samo žal je lahko našim kolegom, ki niso uspeli biti zraven. Že zgodaj zjutraj smo štartali iz Apač in Gornje Radgone, pa preko Ljutomera do Ormoža in naprej na Hrvaško. Nato mimo Varaždina in Zagreba, pa po nekdanji avtocesti bratstva in enotnosti proti Beogradu. Desno, proti Bosni smo zavili že pri Novski, in nato smo mimo spominskega obeležja Jasenovac, kjer je nekoč bilo nacistično taborišče, prestopili v BiH oz. Republiko srbsko. Povsod smo opazovali okolico, ki se je močno spremenila v zadnjih dvajsetih letih, torej po razpadu SFRJ“, je razlagala Koroščeva, ki je v imenu vseh udeležencev strokovne ekskurzije pohvalila predvsem hrano ter gostoljubnost in prijaznost tamkajšnjih ljudi.

Najdlje so se udeleženci ekskurzije zadržali v Prijedorju in okolici, tam so med drugim obiskali „živilsko tržnico“, kjer so si nekateri nakupili: kajmak, nekaj domačega piva Nektar ter srbskega piva Jelen, cigarete ter še nekatere reči..., na posebni tržnici so si mnogi nabavili kakšne kavbojke, trenirke, teniske, posteljnino, zavese ipd. „Naprej smo šli na vrh planine Kozara, v nacionalni park, kjer stoji znamenito spominsko obeležje in muzej iz 2. svetovne vojne. Tam so nas tudi razvajali z domačimi – žar dobrotami, pozneje pa mimo rudnika železne rude Omarska, kjer je v zadnji vojni bilo taborišče, nato pa v prestolnico Republike srbske Banjaluko, ki je postala lepo, zeleno in zelo čisto mesto. Nato pa po edini avtocesti v BiH proti Gradiški in Okučanom na Hrvaškem. Vmes je seveda bilo veliko postankov ob cesti, zlasti v BiH, nato pa tudi na Hrvaškem, kjer smo mimo Zagreba, Varaždina, Ormoža in Ljutomera srečno prispeli v Radgono in Apače“, je dodala Marija Korošec, ki je enako, kot tudi drugi udeleženci, s katerimi smo se pozneje pogovarjali, bila nadvse zadovoljna z videnim in doživetim na letošnji tradicionalni strokovni ekskurziji, ki je vsako leto v programu družine. Številni so, ob aplavzu prijetnemu vozniku Feliksu Dvoršaku, obljubili, da bodo v prihodnosti spet obiskali območje tokratne strokovne ekskurzije.

Med prijetno vožnjo proti domu, ko je za šale in sploh vedro razpoloženje skrbel Janko Ivanek, in kljub rahli utrujenosti, je na avtobusu stekla beseda tudi o letu 2011, ko poteče mandat vodstvu čebelarske družine. Neutrudna dosedanja predsednica Marija Korošec, ki je pred tem funkcijo prevzela od svojega moža Stanka, je odločna, da več ne bo kandidirala in je predlagala, da se že začne razmišljati o njenem nasledniku. A kot smo razumeli večino „razpravljalcev“, prevladuje mnenje, da bi Koroščeva še naprej krmarila s čebelarji radgonsko-apaškega območja.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Kako čebelarijo v Republiki srbski?