Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zaživel bo pravilnik o delitvi stroškov ogrevanja

 

Z direktorjem SKP Radgona Primožem Starčičem o aktualnem trendu upravljanja stavb

Primož StarčičUpravljanje večstanovanjskih stavb je dejavnost, ki od upravnika zahteva dobro poznavanje stanovanjske zakonodaje, strokovnost na področju vzdrževanja in obratovanja večstanovanjskih stavb ter prilagajanje vsakodnevnim potrebam in zahtevam etažnih lastnikov.

Strokovnost na področju upravljanja in vzdrževanja večstanovanjskih stavb je le eden izmed razlogov, da družba Stanovanjsko komunalno podjetje Gornja Radgona d.o.o. (SKP Radgona d.o.o.), trenutno upravlja več kot 1000 stanovanjskih enot v Gornji Radgoni, Apačah, Sv. Juriju ob Ščavnici in Radencih. Podjetje sicer uspešno posluje že vse od leta 1992, ko je začela veljati prenovljena stanovanjska zakonodaja, ki je postavila nove temelje na stanovanjskem področju.

In ker je v zadnjih letih bilo na področju stanovanjske zakonodaje sprejetih kar nekaj novosti, ki ljudem niso povsem jasne, smo se o aktualnem trendu v upravljanju večstanovanjskih stavb, pogovarjali z direktorjem SKP Gornja Radgona, Primožem Starčičem. Tako je bil dopolnjen Stanovanjski zakon, ki predstavlja predvsem novosti na področju ogrevanja v večstanovanjskih in poslovnih stavbah. Izšel je namreč Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb in Pravilnik o delitvi stroškov ogrevanja, ki bo začel veljati s 1.10.2011. Sicer pa, ker se je v lanskem letu v Gornji Radgoni zaključila plinifikacija mesta, kar omogoča lastnikom stavb prehod na cenejši, predvsem pa ekološko čistejši energent, zemeljski plin, se je SKP Gornja Radgona na te zahtevne novosti pripravilo in tudi kadrovsko okrepilo. Prav v te namene so na področju vzdrževanja in ogrevanja stavb zaposlili dodaten strokoven kader, ob tem je na mesto direktorja bil izbran omenjeni Primož Starčič, ki po novem vodi podjetje.

„Osnovna dejavnost naše družbe je upravljanje večstanovanjskih in drugih stavb z več lastniki. V letošnjem letu smo največ storili na področju vzdrževanja in pridobivanja ekosubvencij ter na področju ogrevanja in delitve stroškov ogrevanja. V Sloveniji so bila za določene investicije v večstanovanjske stavbe razpisana državna sredstva, investitor pa mora upoštevati stroga merila, če želi zadostiti kriterijem za pridobitev teh sredstev. Glavni namen ekosubvencij je težnja k energijsko varčnejšim stavbam. Subvencionira se vse tisto, kar bi doprineslo k varčevanju z energijo. S subvencijami država spodbuja varčevanje z energijo v stanovanjih in uporabo obnovljivih virov energije. Nekaj sredstev je bilo namenjenih tudi za zamenjavo oken (lesenih) in fasad“, pravi Starčič, ki dodaja, da se je veliko lastnikov stanovanj, kljub obvezni montaži delilnikov, odločilo za zamenjavo ventilov na radiatorjih za termostatske ventile, vendar so pogoji za pridobitev sredstev iz ekosklada takšni, da jim praktično ni mogoče slediti.

„Pogoj, da ekosklad dodeli sredstva za zamenjavo termostatskih ventilov z navadnimi, je zelo zahteven. Ogrevalni sistemi v stavbah bi namreč morali biti hidravlično uravnoteženi, strošek za uravnoteženje sistema pa je izredno visok, zato le malo stavb izpolnjuje pogoje za pridobivanje te subvencije. Kot upravnik smo poskrbeli, da imajo vsi tisti, ki želijo pridobiti sredstva iz ekosklada in vlagati v svoje stavbe, možnost najema posojila za tovrstne investicije“, pravi Starčič.

S pravilnikom o delitvi stroškov ogrevanja je bil sprožen plaz dvomov in vprašanj, ali bo ta delitev res pravična, ali se bo z montažo delilnikov kaj prihranilo, predvsem pa se poraja dvom, koliko bodo stanovalci morali plačevati letno ali mesečno za odčitavanja in delitev stroškov ogrevanja. Kolikor vemo, dobavitelji delilnikov zahtevajo, da odčitke in delitev stroškov izvajajo sami za to pa veliko zaračunajo, tudi do 30 evrov na stanovanje. „V SKP Radgona smo pri odločitvi, kateri dobavitelj in izvajalec montaže delilnikov je najbolj primeren, polagali največjo pozornost na to, kdo nudi najboljše pogoje sodelovanja v obdobju naslednjih 10 let. Zavedali smo se, da se lahko z dobaviteljem v času sodelovanja marsikaj zgodi in ima vpliv na višanje stroškov tako odčitkov in delitve, kot tudi samih stroškov prihoda na objekt itd. Razen podjetja Enerkon, noben od ostalih dobaviteljev ni hotel niti slišati, da bi upravniku odprodal opremo za odčitavanje in delitev stroškov, da bi upravnik imel nadzor nad tem“.

Torej boste odčitavanja in delitev stroškov izvajali vi z lastno opremo?

„Za prvo leto, dokler stvari ne stečejo, smo se odločili, da opravi vso delo podjetje Enerkon. Mi bomo s pomočjo opreme spremljali delovanje sistema in porabo toplote po stanovanjih, v naslednji kurilni sezoni pa bomo vse opravili samostojno“.

V Gornji Radgoni se je v lanskem letu zaključila izgradnja omrežja zemeljskega plina. Zgradbe, zgrajene v sedemdesetih in osemdesetih letih, in s tem kotlovnice, ki uporabljajo kurilno olje, so danes zastarele in nujno potrebne obnove. Podjetje Petrol, kot koncesionar omrežja zemeljskega plina, ponuja določeno pomoč pri obnovi kotlovnic. Stanovalci na Trgu Svobode, Panonski ulici in Partizanski cesti bodo še pred letošnjo kurilno sezono obnovili kotlovnice in prešli na uporabo zemeljskega plina. „Stanovalci lahko pričakujejo, da se bo ogrevanje zaradi cenejšega energenta pocenilo. Ravno zaradi tega priporočamo vsem, ki se še niso odločili za prehod na zemeljski plin, da to čim prej storijo, saj bo za njih to cenovno najugodnejše. Več zapletov imamo na Tratah. Tam ogrevamo iz kotlovnice na Mladinski 5 skupaj 337 stanovanj. Del teh stanovanj ima v upravljanju drug upravnik, kjer so se zadeve pri odločanjih etažnih lastnikov očitno zataknile. Podjetje Petrol je namreč ponudilo tudi možnost financiranja kotlovnice, v kolikor etažni lastniki ne bi mogli sami financirati obnove kotlovnice. V tem primeru bi stanovalci preko stroška ogrevanja, ki bi bilo kljub investiciji cenejše od dosedanjega, plačevali tudi investicijo. Možnosti za obnovo skupne kotlovnice in prehoda energenta na zemeljski plin so tako dane. Za etažne lastnike bo zagotovljena nadaljnja varnost pred izpadi ogrevanja na račun okvar, stroški ogrevanja bodo nižji od sedanjih in dana je tudi opcija finansiranja, ki bi v določenem obdobju se pokrivala z ceno ogrevanja, ki bi bila nižja od sedanje. Z aktivnostmi na obnovi skupne kotlovnice bomo nadaljevali, ker je v prid vseh in je to tudi naša obveza do večine etažnih lastnikov, ki so se s soglasji izrekli za obnovo kotlovnice“.

Kakorkoli že, prišel je čas, da etažni lastniki v večstanovanjskih stavbah na radiatorje namestijo delilnike toplote, ki bodo obvezni po 1. oktobru letos. Upravniki po državi pravijo, da je časa sicer premalo, vendar pozivajo, naj se v stavbah, kjer zakonsko določene obveznosti še niso izpolnili, lastniki tega lotijo čim prej. Na ministrstvu za gospodarstvo domnevajo, da je takih stavb še slaba polovica. Do 1. oktobra bi v teh stavbah morali zbrati vsa potrebna soglasja in sprejeti sklepe. Upoštevanje zakona bosta nadzorovali energetska in stanovanjska inšpekcija, zagrožene globe pa znašajo od 200 do 1200 evrov. Zakonodaja tudi predvideva, da je potrebno določiti začetek in trajanje obračunskega obdobja, razmerje med fiksnim in variabilnim delom stroškov, ugotoviti velikosti in deleže ogrevanih površin posameznih delov stavb, višino korekturnih faktorjev za izenačitev vpliva lege posameznega stanovanja glede na potrebe po toploti, obdobje, za katero se izdela letno poročilo o porabi in stroških. Lastniki se tudi dogovorijo, ali bodo stanje števcev sporočali vsak mesec ali bodo plačevali pavšal glede na preteklo sezono ter ob koncu naredili poračun stroškov. Nazadnje je treba z izvajalcem delitve stroškov podpisati še pogodbo o storitvi delitve stroškov, to lahko naredi tudi upravljavec...

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Zaživel bo pravilnik o delitvi stroškov ogrevanja