Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zaživel bo pravilnik o delitvi stroškov ogrevanja

 

Z direktorjem SKP Radgona Primožem Starčičem o aktualnem trendu upravljanja stavb

Primož StarčičUpravljanje večstanovanjskih stavb je dejavnost, ki od upravnika zahteva dobro poznavanje stanovanjske zakonodaje, strokovnost na področju vzdrževanja in obratovanja večstanovanjskih stavb ter prilagajanje vsakodnevnim potrebam in zahtevam etažnih lastnikov.

Strokovnost na področju upravljanja in vzdrževanja večstanovanjskih stavb je le eden izmed razlogov, da družba Stanovanjsko komunalno podjetje Gornja Radgona d.o.o. (SKP Radgona d.o.o.), trenutno upravlja več kot 1000 stanovanjskih enot v Gornji Radgoni, Apačah, Sv. Juriju ob Ščavnici in Radencih. Podjetje sicer uspešno posluje že vse od leta 1992, ko je začela veljati prenovljena stanovanjska zakonodaja, ki je postavila nove temelje na stanovanjskem področju.

In ker je v zadnjih letih bilo na področju stanovanjske zakonodaje sprejetih kar nekaj novosti, ki ljudem niso povsem jasne, smo se o aktualnem trendu v upravljanju večstanovanjskih stavb, pogovarjali z direktorjem SKP Gornja Radgona, Primožem Starčičem. Tako je bil dopolnjen Stanovanjski zakon, ki predstavlja predvsem novosti na področju ogrevanja v večstanovanjskih in poslovnih stavbah. Izšel je namreč Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb in Pravilnik o delitvi stroškov ogrevanja, ki bo začel veljati s 1.10.2011. Sicer pa, ker se je v lanskem letu v Gornji Radgoni zaključila plinifikacija mesta, kar omogoča lastnikom stavb prehod na cenejši, predvsem pa ekološko čistejši energent, zemeljski plin, se je SKP Gornja Radgona na te zahtevne novosti pripravilo in tudi kadrovsko okrepilo. Prav v te namene so na področju vzdrževanja in ogrevanja stavb zaposlili dodaten strokoven kader, ob tem je na mesto direktorja bil izbran omenjeni Primož Starčič, ki po novem vodi podjetje.

„Osnovna dejavnost naše družbe je upravljanje večstanovanjskih in drugih stavb z več lastniki. V letošnjem letu smo največ storili na področju vzdrževanja in pridobivanja ekosubvencij ter na področju ogrevanja in delitve stroškov ogrevanja. V Sloveniji so bila za določene investicije v večstanovanjske stavbe razpisana državna sredstva, investitor pa mora upoštevati stroga merila, če želi zadostiti kriterijem za pridobitev teh sredstev. Glavni namen ekosubvencij je težnja k energijsko varčnejšim stavbam. Subvencionira se vse tisto, kar bi doprineslo k varčevanju z energijo. S subvencijami država spodbuja varčevanje z energijo v stanovanjih in uporabo obnovljivih virov energije. Nekaj sredstev je bilo namenjenih tudi za zamenjavo oken (lesenih) in fasad“, pravi Starčič, ki dodaja, da se je veliko lastnikov stanovanj, kljub obvezni montaži delilnikov, odločilo za zamenjavo ventilov na radiatorjih za termostatske ventile, vendar so pogoji za pridobitev sredstev iz ekosklada takšni, da jim praktično ni mogoče slediti.

„Pogoj, da ekosklad dodeli sredstva za zamenjavo termostatskih ventilov z navadnimi, je zelo zahteven. Ogrevalni sistemi v stavbah bi namreč morali biti hidravlično uravnoteženi, strošek za uravnoteženje sistema pa je izredno visok, zato le malo stavb izpolnjuje pogoje za pridobivanje te subvencije. Kot upravnik smo poskrbeli, da imajo vsi tisti, ki želijo pridobiti sredstva iz ekosklada in vlagati v svoje stavbe, možnost najema posojila za tovrstne investicije“, pravi Starčič.

S pravilnikom o delitvi stroškov ogrevanja je bil sprožen plaz dvomov in vprašanj, ali bo ta delitev res pravična, ali se bo z montažo delilnikov kaj prihranilo, predvsem pa se poraja dvom, koliko bodo stanovalci morali plačevati letno ali mesečno za odčitavanja in delitev stroškov ogrevanja. Kolikor vemo, dobavitelji delilnikov zahtevajo, da odčitke in delitev stroškov izvajajo sami za to pa veliko zaračunajo, tudi do 30 evrov na stanovanje. „V SKP Radgona smo pri odločitvi, kateri dobavitelj in izvajalec montaže delilnikov je najbolj primeren, polagali največjo pozornost na to, kdo nudi najboljše pogoje sodelovanja v obdobju naslednjih 10 let. Zavedali smo se, da se lahko z dobaviteljem v času sodelovanja marsikaj zgodi in ima vpliv na višanje stroškov tako odčitkov in delitve, kot tudi samih stroškov prihoda na objekt itd. Razen podjetja Enerkon, noben od ostalih dobaviteljev ni hotel niti slišati, da bi upravniku odprodal opremo za odčitavanje in delitev stroškov, da bi upravnik imel nadzor nad tem“.

Torej boste odčitavanja in delitev stroškov izvajali vi z lastno opremo?

„Za prvo leto, dokler stvari ne stečejo, smo se odločili, da opravi vso delo podjetje Enerkon. Mi bomo s pomočjo opreme spremljali delovanje sistema in porabo toplote po stanovanjih, v naslednji kurilni sezoni pa bomo vse opravili samostojno“.

V Gornji Radgoni se je v lanskem letu zaključila izgradnja omrežja zemeljskega plina. Zgradbe, zgrajene v sedemdesetih in osemdesetih letih, in s tem kotlovnice, ki uporabljajo kurilno olje, so danes zastarele in nujno potrebne obnove. Podjetje Petrol, kot koncesionar omrežja zemeljskega plina, ponuja določeno pomoč pri obnovi kotlovnic. Stanovalci na Trgu Svobode, Panonski ulici in Partizanski cesti bodo še pred letošnjo kurilno sezono obnovili kotlovnice in prešli na uporabo zemeljskega plina. „Stanovalci lahko pričakujejo, da se bo ogrevanje zaradi cenejšega energenta pocenilo. Ravno zaradi tega priporočamo vsem, ki se še niso odločili za prehod na zemeljski plin, da to čim prej storijo, saj bo za njih to cenovno najugodnejše. Več zapletov imamo na Tratah. Tam ogrevamo iz kotlovnice na Mladinski 5 skupaj 337 stanovanj. Del teh stanovanj ima v upravljanju drug upravnik, kjer so se zadeve pri odločanjih etažnih lastnikov očitno zataknile. Podjetje Petrol je namreč ponudilo tudi možnost financiranja kotlovnice, v kolikor etažni lastniki ne bi mogli sami financirati obnove kotlovnice. V tem primeru bi stanovalci preko stroška ogrevanja, ki bi bilo kljub investiciji cenejše od dosedanjega, plačevali tudi investicijo. Možnosti za obnovo skupne kotlovnice in prehoda energenta na zemeljski plin so tako dane. Za etažne lastnike bo zagotovljena nadaljnja varnost pred izpadi ogrevanja na račun okvar, stroški ogrevanja bodo nižji od sedanjih in dana je tudi opcija finansiranja, ki bi v določenem obdobju se pokrivala z ceno ogrevanja, ki bi bila nižja od sedanje. Z aktivnostmi na obnovi skupne kotlovnice bomo nadaljevali, ker je v prid vseh in je to tudi naša obveza do večine etažnih lastnikov, ki so se s soglasji izrekli za obnovo kotlovnice“.

Kakorkoli že, prišel je čas, da etažni lastniki v večstanovanjskih stavbah na radiatorje namestijo delilnike toplote, ki bodo obvezni po 1. oktobru letos. Upravniki po državi pravijo, da je časa sicer premalo, vendar pozivajo, naj se v stavbah, kjer zakonsko določene obveznosti še niso izpolnili, lastniki tega lotijo čim prej. Na ministrstvu za gospodarstvo domnevajo, da je takih stavb še slaba polovica. Do 1. oktobra bi v teh stavbah morali zbrati vsa potrebna soglasja in sprejeti sklepe. Upoštevanje zakona bosta nadzorovali energetska in stanovanjska inšpekcija, zagrožene globe pa znašajo od 200 do 1200 evrov. Zakonodaja tudi predvideva, da je potrebno določiti začetek in trajanje obračunskega obdobja, razmerje med fiksnim in variabilnim delom stroškov, ugotoviti velikosti in deleže ogrevanih površin posameznih delov stavb, višino korekturnih faktorjev za izenačitev vpliva lege posameznega stanovanja glede na potrebe po toploti, obdobje, za katero se izdela letno poročilo o porabi in stroških. Lastniki se tudi dogovorijo, ali bodo stanje števcev sporočali vsak mesec ali bodo plačevali pavšal glede na preteklo sezono ter ob koncu naredili poračun stroškov. Nazadnje je treba z izvajalcem delitve stroškov podpisati še pogodbo o storitvi delitve stroškov, to lahko naredi tudi upravljavec...

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Zaživel bo pravilnik o delitvi stroškov ogrevanja