Maja 1969 in maja 2019 v isti cerkvi Čadram - Oplotnica

Zlata poroka CugmasV družbi kakšnih 50 svatov, predvsem svojih najdražjih in najbližjih, na čelu z otroki: Robertom, Boštjanom in Jasmino, njihovimi partnerji, ter petimi vnukinjami: Evo, Mašo, Ano, Ajo in Nežo, sta 50-letnico skupnega zakona, minulo soboto, obeležila Marjan in Sonja Cugmas iz Slovenskih Konjic. Slavnostni zlati obred s ponovno zaobljubo ter sveto mašo, v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnik Čadram – Oplotnica, je opravil domači župnik Davorin Vreča (Davorin mimogrede izvira iz Gornje Radgone op.p.), prav tam kjer sta Marjan in Sonja pred petdesetimi leti in enim dnevom (24.5.1969), ko ju je do konca njunih dni povezal sedaj že pokojni duhovnik Alojz Lasbaher.

Marjan in Sonja Cugmas sta obeležila zlato obletnico skupnega življenja

Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Raje vidijo, da jim ni treba posredovati!

 

»Kapo dol« pred pogumnimi radgonskimi potapljači

Pomembna je tudi preventiva...

GAPORAGotovo je, da med humanimi in požrtvovalnimi ljudmi, ki jih vsak dan srečujemo, potapljačem, oz. reševalcem z vode in iz vode, pripada eno častnih mest. Kako tudi ne, ko pa gre za ljudi, ki so pripravljeni žrtvovati tudi lastno zdravje in življenje, da bi pomagali nekomu drugemu, ki mu je pomoč potrebna, in čigar je življenje ogroženo.

V naši državi je k sreči veliko takšnih hrabrih in požrtvovalnih ljudi, ki so združeni v več kot 30 potapljaških društev, ali kot jih tudi imenujejo, enot za reševanje z vode in iz vode. Eno izmed takšnih je tudi Enota za reševanje iz vode in na vodi iz Gornje Radgone, ki deluje v sestavi domačega prostovoljnega gasilskega društva in se tudi skrajšano imenuje GA-PO-RA. Enota je bila ustanovljena že leta 1976, kar pomeni, da prav v okviru letošnjega 16. občinskega praznika občine Gornja Radgona, praznuje lep jubilej, 35 – letnico obstoja in uspešnega delovanja. Gre sicer za ljudi, ki z veseljem opravljajo svoje prostovoljno poslanstvo, a bi kljub temu bili najbolj veseli, če jim sploh ne bi bilo treba “resno” delati, torej da jim sploh ne bi bilo treba reševati kakšnega ponesrečenca, ali morebiti iskati utopljenca, temveč da bi delovali le preventivno in izobraževalno. Pogumni radgonski potapljači, ki so vedno na preži za reševanje iz vode ter iskanje utopljencev, so tako svoj jubilej obeležili s posebno slovesnostjo, na kateri so med drugim prejeli tudi zahvalnico občine Gornja Radgona za svoje humano in požrtvovalno delo.

Najbolj nevarno je ko se odtaja voda na jezerih, ribnikih, gramoznicah...

Sicer pa, gasilstvo v Gornji Radgoni bo v letu 2012 praznovalo 130 letnico delovanja, v letošnjem letu pa v okviru PGD Gornja Radgona, praznujejo 35 let delovanja enote za reševanje iz vode in na vodi. Seveda je primerjava v letih velika, pa vendar so v GA PO RA ponosni na svojih 35 let nenehnega dela in prizadevanja pomagati, pomoči potrebnim. „Potapljaštvo kot panoga reševanja, je sorazmerno z gasilci še zelo mlado. Naši začetki dela segajo nekako v obdobje po letu 1972. Potrebe po reševanje ljudi in imovine so nastajale v tem obdobju iz dneva v dan večje. Gradila so se akumulacijska jezera, nastajale so razne gramoznice, reka Mura, Ščavnica pa so bili vzroki za ustanovitev enote. Takratno vodstvo prostovoljnega gasilskega društva se je odločilo, da v sklopu operativnega delovanja na področju gasilstva vključi tudi reševanje iz vode in na vodi. Tako so bili temelji za začetek postavljeni. Potrebno je bilo začeti s pridobivanjem članov, ki bi bili pripravljeni delati tudi na tem področju. Odziv članov takratnega operativnega dela društva je bil velik. S tem seznamom, ki je pokazal pripravljenost gasilcev smo čakali na začetek izobraževanja“, je med drugim povedal aktualni vodja GA PO RA, Marko Šajnovič, ki je ob jubileju, skupaj z enim ustanoviteljev enote ter častnim predsednikom PGD Radgona, Bogdanom Šajnovičem, aktualnim predsednikom PGD Radgona, Tomažem Mundo ter poveljnico občinskega štaba CZ Marjeto Erdela, predstavil začetek in delovanje GA PO RA.

Po letu dni čakanja se na področju izobraževanja ni zgodilo nič. Razočaranje članov je bilo veliko. Oprema, ki se je nabavila je čakala v gasilskem domu, saj takrat, to je v letu 1974, še ni bilo potapljaštvo tako razvito, kot danes. Tečajev, ki bi nam nudili potrebno znanje ni bilo. „Vse to nas je pripeljalo do gasilcev v sosednjem mestu, avstrijski Radgoni, ki so nam nesebično priskočili na pomoč. Ker pa je to društvo v Avstriji, je to pomenilo, da smo pri tečaju potrebovali pomoč pri komuniciranju. Kljub temu, smo vse težave premagali in zaključili tečaj. Tako, je v letu 1976 gasilsko društvo v Gornji Radgoni dobilo prva dva potapljača, ki sta zaključila osnovno izobraževanje in z izpitom to potrdila. V letih delovanja je društvo z svojo enoto, ki se je širila, sledilo razvojem potapljanja na vseh področjih, še posebej pri razvoju potapljaške tehnike in izobraževanja. Največji poudarek pa je bil in še je na varnosti potapljanja, tako da, v vseh 35 letih nismo imeli nobene potapljaške nesreče ali incidenta“, pravi Marko Šajnovič..

Zaradi narave dela in povezanosti s stroko, so se včlanili v Slovensko potapljaško zvezo (SPZ), v okviru katere deluje podvodno reševalna služba ali krajše PRS. Postali so člani ene od petnajstih reševalnih postaj na nivoju Republike Slovenije. S tem so ogromno pridobili na področju izobraževanja in opremljanja enote. Seveda pa so nastale tudi drugačne obveznosti. Postali so tudi enota civilne zaščite v občini Gornja Radgona. S tem so postali člani družine reševalcev, ki delujejo po potrebi na celotnem področju države. „Tako smo v svojem 35 letnem delu sodelovali na vseh reševalnih akcijah v Pomurju, kakor tudi širom po Sloveniji. Bili smo prisotni na eni od največjih nesreč na vodi, to je nesreča na reki Savi pri hidroelektrarni Blanca, kjer se je utopilo 13 ljudi. Pomagali smo iskati, in ga tudi našli, ribiča na jezeru v Šoštanju. Iskali smo tudi pogrešanega mladeniča v Šmartinskem jezeru. Za svojo humano in nesebično delo smo prejeli številna visoka priznanja republike Slovenije, kakor tudi številne pohvale in priznanja občine Gornja Radgona. Ime, ki je nastalo iz gasilski potapljači Radgone imenovani GA-PO-RA, je znano ne samo v Radgoni in Sloveniji, ampak tudi širom po svetu. Danes ima GA-PO-RA na spisku svojega članstva več kot petdeset članov. Izobraževanje potapljačev opravljamo s svojim inštruktorskim kadrom. Prihodnosti, s takim delom, kot smo ga opravljali do sedaj, se nam ni treba bati. Želimo si naše znanje prenašati na mlajše generacije. V veliki meri so dela in odgovornosti že sedaj prevzeli mladi in izkušeni potapljači gasilci“, je še dejal vodja radgonskih potapljačev, ki si želi, da bi bilo čim manj nesreč v zvezi z vodo in v posledici s tem reševanje na njej ali iz nje.

„Žal pa, kot vidimo in doživljamo vremenske spremembe pa je tudi v prihodnosti pričakovati še več dela in reševanja ljudi in imovine. Ker je potapljanje in reševanje vezano na kvalitetno opremo in znanje, si tudi v bodoče moramo prizadevati za zagotavljanje ustreznih pogojev za nemoteno delo, tako na finančnem, kot izobraževalnem področju. Velika želja ob tem našem jubileju pa je, da se še naprej trudimo za varno potapljanje in dobro druženje na vseh nivojih našega poslanstva“, je dodal Marko Šajnovič.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Raje vidijo, da jim ni treba posredovati!