Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Raje vidijo, da jim ni treba posredovati!

 

»Kapo dol« pred pogumnimi radgonskimi potapljači

Pomembna je tudi preventiva...

GAPORAGotovo je, da med humanimi in požrtvovalnimi ljudmi, ki jih vsak dan srečujemo, potapljačem, oz. reševalcem z vode in iz vode, pripada eno častnih mest. Kako tudi ne, ko pa gre za ljudi, ki so pripravljeni žrtvovati tudi lastno zdravje in življenje, da bi pomagali nekomu drugemu, ki mu je pomoč potrebna, in čigar je življenje ogroženo.

V naši državi je k sreči veliko takšnih hrabrih in požrtvovalnih ljudi, ki so združeni v več kot 30 potapljaških društev, ali kot jih tudi imenujejo, enot za reševanje z vode in iz vode. Eno izmed takšnih je tudi Enota za reševanje iz vode in na vodi iz Gornje Radgone, ki deluje v sestavi domačega prostovoljnega gasilskega društva in se tudi skrajšano imenuje GA-PO-RA. Enota je bila ustanovljena že leta 1976, kar pomeni, da prav v okviru letošnjega 16. občinskega praznika občine Gornja Radgona, praznuje lep jubilej, 35 – letnico obstoja in uspešnega delovanja. Gre sicer za ljudi, ki z veseljem opravljajo svoje prostovoljno poslanstvo, a bi kljub temu bili najbolj veseli, če jim sploh ne bi bilo treba “resno” delati, torej da jim sploh ne bi bilo treba reševati kakšnega ponesrečenca, ali morebiti iskati utopljenca, temveč da bi delovali le preventivno in izobraževalno. Pogumni radgonski potapljači, ki so vedno na preži za reševanje iz vode ter iskanje utopljencev, so tako svoj jubilej obeležili s posebno slovesnostjo, na kateri so med drugim prejeli tudi zahvalnico občine Gornja Radgona za svoje humano in požrtvovalno delo.

Najbolj nevarno je ko se odtaja voda na jezerih, ribnikih, gramoznicah...

Sicer pa, gasilstvo v Gornji Radgoni bo v letu 2012 praznovalo 130 letnico delovanja, v letošnjem letu pa v okviru PGD Gornja Radgona, praznujejo 35 let delovanja enote za reševanje iz vode in na vodi. Seveda je primerjava v letih velika, pa vendar so v GA PO RA ponosni na svojih 35 let nenehnega dela in prizadevanja pomagati, pomoči potrebnim. „Potapljaštvo kot panoga reševanja, je sorazmerno z gasilci še zelo mlado. Naši začetki dela segajo nekako v obdobje po letu 1972. Potrebe po reševanje ljudi in imovine so nastajale v tem obdobju iz dneva v dan večje. Gradila so se akumulacijska jezera, nastajale so razne gramoznice, reka Mura, Ščavnica pa so bili vzroki za ustanovitev enote. Takratno vodstvo prostovoljnega gasilskega društva se je odločilo, da v sklopu operativnega delovanja na področju gasilstva vključi tudi reševanje iz vode in na vodi. Tako so bili temelji za začetek postavljeni. Potrebno je bilo začeti s pridobivanjem članov, ki bi bili pripravljeni delati tudi na tem področju. Odziv članov takratnega operativnega dela društva je bil velik. S tem seznamom, ki je pokazal pripravljenost gasilcev smo čakali na začetek izobraževanja“, je med drugim povedal aktualni vodja GA PO RA, Marko Šajnovič, ki je ob jubileju, skupaj z enim ustanoviteljev enote ter častnim predsednikom PGD Radgona, Bogdanom Šajnovičem, aktualnim predsednikom PGD Radgona, Tomažem Mundo ter poveljnico občinskega štaba CZ Marjeto Erdela, predstavil začetek in delovanje GA PO RA.

Po letu dni čakanja se na področju izobraževanja ni zgodilo nič. Razočaranje članov je bilo veliko. Oprema, ki se je nabavila je čakala v gasilskem domu, saj takrat, to je v letu 1974, še ni bilo potapljaštvo tako razvito, kot danes. Tečajev, ki bi nam nudili potrebno znanje ni bilo. „Vse to nas je pripeljalo do gasilcev v sosednjem mestu, avstrijski Radgoni, ki so nam nesebično priskočili na pomoč. Ker pa je to društvo v Avstriji, je to pomenilo, da smo pri tečaju potrebovali pomoč pri komuniciranju. Kljub temu, smo vse težave premagali in zaključili tečaj. Tako, je v letu 1976 gasilsko društvo v Gornji Radgoni dobilo prva dva potapljača, ki sta zaključila osnovno izobraževanje in z izpitom to potrdila. V letih delovanja je društvo z svojo enoto, ki se je širila, sledilo razvojem potapljanja na vseh področjih, še posebej pri razvoju potapljaške tehnike in izobraževanja. Največji poudarek pa je bil in še je na varnosti potapljanja, tako da, v vseh 35 letih nismo imeli nobene potapljaške nesreče ali incidenta“, pravi Marko Šajnovič..

Zaradi narave dela in povezanosti s stroko, so se včlanili v Slovensko potapljaško zvezo (SPZ), v okviru katere deluje podvodno reševalna služba ali krajše PRS. Postali so člani ene od petnajstih reševalnih postaj na nivoju Republike Slovenije. S tem so ogromno pridobili na področju izobraževanja in opremljanja enote. Seveda pa so nastale tudi drugačne obveznosti. Postali so tudi enota civilne zaščite v občini Gornja Radgona. S tem so postali člani družine reševalcev, ki delujejo po potrebi na celotnem področju države. „Tako smo v svojem 35 letnem delu sodelovali na vseh reševalnih akcijah v Pomurju, kakor tudi širom po Sloveniji. Bili smo prisotni na eni od največjih nesreč na vodi, to je nesreča na reki Savi pri hidroelektrarni Blanca, kjer se je utopilo 13 ljudi. Pomagali smo iskati, in ga tudi našli, ribiča na jezeru v Šoštanju. Iskali smo tudi pogrešanega mladeniča v Šmartinskem jezeru. Za svojo humano in nesebično delo smo prejeli številna visoka priznanja republike Slovenije, kakor tudi številne pohvale in priznanja občine Gornja Radgona. Ime, ki je nastalo iz gasilski potapljači Radgone imenovani GA-PO-RA, je znano ne samo v Radgoni in Sloveniji, ampak tudi širom po svetu. Danes ima GA-PO-RA na spisku svojega članstva več kot petdeset članov. Izobraževanje potapljačev opravljamo s svojim inštruktorskim kadrom. Prihodnosti, s takim delom, kot smo ga opravljali do sedaj, se nam ni treba bati. Želimo si naše znanje prenašati na mlajše generacije. V veliki meri so dela in odgovornosti že sedaj prevzeli mladi in izkušeni potapljači gasilci“, je še dejal vodja radgonskih potapljačev, ki si želi, da bi bilo čim manj nesreč v zvezi z vodo in v posledici s tem reševanje na njej ali iz nje.

„Žal pa, kot vidimo in doživljamo vremenske spremembe pa je tudi v prihodnosti pričakovati še več dela in reševanja ljudi in imovine. Ker je potapljanje in reševanje vezano na kvalitetno opremo in znanje, si tudi v bodoče moramo prizadevati za zagotavljanje ustreznih pogojev za nemoteno delo, tako na finančnem, kot izobraževalnem področju. Velika želja ob tem našem jubileju pa je, da se še naprej trudimo za varno potapljanje in dobro druženje na vseh nivojih našega poslanstva“, je dodal Marko Šajnovič.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Raje vidijo, da jim ni treba posredovati!