S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Raje vidijo, da jim ni treba posredovati!

 

»Kapo dol« pred pogumnimi radgonskimi potapljači

Pomembna je tudi preventiva...

GAPORAGotovo je, da med humanimi in požrtvovalnimi ljudmi, ki jih vsak dan srečujemo, potapljačem, oz. reševalcem z vode in iz vode, pripada eno častnih mest. Kako tudi ne, ko pa gre za ljudi, ki so pripravljeni žrtvovati tudi lastno zdravje in življenje, da bi pomagali nekomu drugemu, ki mu je pomoč potrebna, in čigar je življenje ogroženo.

V naši državi je k sreči veliko takšnih hrabrih in požrtvovalnih ljudi, ki so združeni v več kot 30 potapljaških društev, ali kot jih tudi imenujejo, enot za reševanje z vode in iz vode. Eno izmed takšnih je tudi Enota za reševanje iz vode in na vodi iz Gornje Radgone, ki deluje v sestavi domačega prostovoljnega gasilskega društva in se tudi skrajšano imenuje GA-PO-RA. Enota je bila ustanovljena že leta 1976, kar pomeni, da prav v okviru letošnjega 16. občinskega praznika občine Gornja Radgona, praznuje lep jubilej, 35 – letnico obstoja in uspešnega delovanja. Gre sicer za ljudi, ki z veseljem opravljajo svoje prostovoljno poslanstvo, a bi kljub temu bili najbolj veseli, če jim sploh ne bi bilo treba “resno” delati, torej da jim sploh ne bi bilo treba reševati kakšnega ponesrečenca, ali morebiti iskati utopljenca, temveč da bi delovali le preventivno in izobraževalno. Pogumni radgonski potapljači, ki so vedno na preži za reševanje iz vode ter iskanje utopljencev, so tako svoj jubilej obeležili s posebno slovesnostjo, na kateri so med drugim prejeli tudi zahvalnico občine Gornja Radgona za svoje humano in požrtvovalno delo.

Najbolj nevarno je ko se odtaja voda na jezerih, ribnikih, gramoznicah...

Sicer pa, gasilstvo v Gornji Radgoni bo v letu 2012 praznovalo 130 letnico delovanja, v letošnjem letu pa v okviru PGD Gornja Radgona, praznujejo 35 let delovanja enote za reševanje iz vode in na vodi. Seveda je primerjava v letih velika, pa vendar so v GA PO RA ponosni na svojih 35 let nenehnega dela in prizadevanja pomagati, pomoči potrebnim. „Potapljaštvo kot panoga reševanja, je sorazmerno z gasilci še zelo mlado. Naši začetki dela segajo nekako v obdobje po letu 1972. Potrebe po reševanje ljudi in imovine so nastajale v tem obdobju iz dneva v dan večje. Gradila so se akumulacijska jezera, nastajale so razne gramoznice, reka Mura, Ščavnica pa so bili vzroki za ustanovitev enote. Takratno vodstvo prostovoljnega gasilskega društva se je odločilo, da v sklopu operativnega delovanja na področju gasilstva vključi tudi reševanje iz vode in na vodi. Tako so bili temelji za začetek postavljeni. Potrebno je bilo začeti s pridobivanjem članov, ki bi bili pripravljeni delati tudi na tem področju. Odziv članov takratnega operativnega dela društva je bil velik. S tem seznamom, ki je pokazal pripravljenost gasilcev smo čakali na začetek izobraževanja“, je med drugim povedal aktualni vodja GA PO RA, Marko Šajnovič, ki je ob jubileju, skupaj z enim ustanoviteljev enote ter častnim predsednikom PGD Radgona, Bogdanom Šajnovičem, aktualnim predsednikom PGD Radgona, Tomažem Mundo ter poveljnico občinskega štaba CZ Marjeto Erdela, predstavil začetek in delovanje GA PO RA.

Po letu dni čakanja se na področju izobraževanja ni zgodilo nič. Razočaranje članov je bilo veliko. Oprema, ki se je nabavila je čakala v gasilskem domu, saj takrat, to je v letu 1974, še ni bilo potapljaštvo tako razvito, kot danes. Tečajev, ki bi nam nudili potrebno znanje ni bilo. „Vse to nas je pripeljalo do gasilcev v sosednjem mestu, avstrijski Radgoni, ki so nam nesebično priskočili na pomoč. Ker pa je to društvo v Avstriji, je to pomenilo, da smo pri tečaju potrebovali pomoč pri komuniciranju. Kljub temu, smo vse težave premagali in zaključili tečaj. Tako, je v letu 1976 gasilsko društvo v Gornji Radgoni dobilo prva dva potapljača, ki sta zaključila osnovno izobraževanje in z izpitom to potrdila. V letih delovanja je društvo z svojo enoto, ki se je širila, sledilo razvojem potapljanja na vseh področjih, še posebej pri razvoju potapljaške tehnike in izobraževanja. Največji poudarek pa je bil in še je na varnosti potapljanja, tako da, v vseh 35 letih nismo imeli nobene potapljaške nesreče ali incidenta“, pravi Marko Šajnovič..

Zaradi narave dela in povezanosti s stroko, so se včlanili v Slovensko potapljaško zvezo (SPZ), v okviru katere deluje podvodno reševalna služba ali krajše PRS. Postali so člani ene od petnajstih reševalnih postaj na nivoju Republike Slovenije. S tem so ogromno pridobili na področju izobraževanja in opremljanja enote. Seveda pa so nastale tudi drugačne obveznosti. Postali so tudi enota civilne zaščite v občini Gornja Radgona. S tem so postali člani družine reševalcev, ki delujejo po potrebi na celotnem področju države. „Tako smo v svojem 35 letnem delu sodelovali na vseh reševalnih akcijah v Pomurju, kakor tudi širom po Sloveniji. Bili smo prisotni na eni od največjih nesreč na vodi, to je nesreča na reki Savi pri hidroelektrarni Blanca, kjer se je utopilo 13 ljudi. Pomagali smo iskati, in ga tudi našli, ribiča na jezeru v Šoštanju. Iskali smo tudi pogrešanega mladeniča v Šmartinskem jezeru. Za svojo humano in nesebično delo smo prejeli številna visoka priznanja republike Slovenije, kakor tudi številne pohvale in priznanja občine Gornja Radgona. Ime, ki je nastalo iz gasilski potapljači Radgone imenovani GA-PO-RA, je znano ne samo v Radgoni in Sloveniji, ampak tudi širom po svetu. Danes ima GA-PO-RA na spisku svojega članstva več kot petdeset članov. Izobraževanje potapljačev opravljamo s svojim inštruktorskim kadrom. Prihodnosti, s takim delom, kot smo ga opravljali do sedaj, se nam ni treba bati. Želimo si naše znanje prenašati na mlajše generacije. V veliki meri so dela in odgovornosti že sedaj prevzeli mladi in izkušeni potapljači gasilci“, je še dejal vodja radgonskih potapljačev, ki si želi, da bi bilo čim manj nesreč v zvezi z vodo in v posledici s tem reševanje na njej ali iz nje.

„Žal pa, kot vidimo in doživljamo vremenske spremembe pa je tudi v prihodnosti pričakovati še več dela in reševanja ljudi in imovine. Ker je potapljanje in reševanje vezano na kvalitetno opremo in znanje, si tudi v bodoče moramo prizadevati za zagotavljanje ustreznih pogojev za nemoteno delo, tako na finančnem, kot izobraževalnem področju. Velika želja ob tem našem jubileju pa je, da se še naprej trudimo za varno potapljanje in dobro druženje na vseh nivojih našega poslanstva“, je dodal Marko Šajnovič.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Raje vidijo, da jim ni treba posredovati!