Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Raje vidijo, da jim ni treba posredovati!

 

»Kapo dol« pred pogumnimi radgonskimi potapljači

Pomembna je tudi preventiva...

GAPORAGotovo je, da med humanimi in požrtvovalnimi ljudmi, ki jih vsak dan srečujemo, potapljačem, oz. reševalcem z vode in iz vode, pripada eno častnih mest. Kako tudi ne, ko pa gre za ljudi, ki so pripravljeni žrtvovati tudi lastno zdravje in življenje, da bi pomagali nekomu drugemu, ki mu je pomoč potrebna, in čigar je življenje ogroženo.

V naši državi je k sreči veliko takšnih hrabrih in požrtvovalnih ljudi, ki so združeni v več kot 30 potapljaških društev, ali kot jih tudi imenujejo, enot za reševanje z vode in iz vode. Eno izmed takšnih je tudi Enota za reševanje iz vode in na vodi iz Gornje Radgone, ki deluje v sestavi domačega prostovoljnega gasilskega društva in se tudi skrajšano imenuje GA-PO-RA. Enota je bila ustanovljena že leta 1976, kar pomeni, da prav v okviru letošnjega 16. občinskega praznika občine Gornja Radgona, praznuje lep jubilej, 35 – letnico obstoja in uspešnega delovanja. Gre sicer za ljudi, ki z veseljem opravljajo svoje prostovoljno poslanstvo, a bi kljub temu bili najbolj veseli, če jim sploh ne bi bilo treba “resno” delati, torej da jim sploh ne bi bilo treba reševati kakšnega ponesrečenca, ali morebiti iskati utopljenca, temveč da bi delovali le preventivno in izobraževalno. Pogumni radgonski potapljači, ki so vedno na preži za reševanje iz vode ter iskanje utopljencev, so tako svoj jubilej obeležili s posebno slovesnostjo, na kateri so med drugim prejeli tudi zahvalnico občine Gornja Radgona za svoje humano in požrtvovalno delo.

Najbolj nevarno je ko se odtaja voda na jezerih, ribnikih, gramoznicah...

Sicer pa, gasilstvo v Gornji Radgoni bo v letu 2012 praznovalo 130 letnico delovanja, v letošnjem letu pa v okviru PGD Gornja Radgona, praznujejo 35 let delovanja enote za reševanje iz vode in na vodi. Seveda je primerjava v letih velika, pa vendar so v GA PO RA ponosni na svojih 35 let nenehnega dela in prizadevanja pomagati, pomoči potrebnim. „Potapljaštvo kot panoga reševanja, je sorazmerno z gasilci še zelo mlado. Naši začetki dela segajo nekako v obdobje po letu 1972. Potrebe po reševanje ljudi in imovine so nastajale v tem obdobju iz dneva v dan večje. Gradila so se akumulacijska jezera, nastajale so razne gramoznice, reka Mura, Ščavnica pa so bili vzroki za ustanovitev enote. Takratno vodstvo prostovoljnega gasilskega društva se je odločilo, da v sklopu operativnega delovanja na področju gasilstva vključi tudi reševanje iz vode in na vodi. Tako so bili temelji za začetek postavljeni. Potrebno je bilo začeti s pridobivanjem članov, ki bi bili pripravljeni delati tudi na tem področju. Odziv članov takratnega operativnega dela društva je bil velik. S tem seznamom, ki je pokazal pripravljenost gasilcev smo čakali na začetek izobraževanja“, je med drugim povedal aktualni vodja GA PO RA, Marko Šajnovič, ki je ob jubileju, skupaj z enim ustanoviteljev enote ter častnim predsednikom PGD Radgona, Bogdanom Šajnovičem, aktualnim predsednikom PGD Radgona, Tomažem Mundo ter poveljnico občinskega štaba CZ Marjeto Erdela, predstavil začetek in delovanje GA PO RA.

Po letu dni čakanja se na področju izobraževanja ni zgodilo nič. Razočaranje članov je bilo veliko. Oprema, ki se je nabavila je čakala v gasilskem domu, saj takrat, to je v letu 1974, še ni bilo potapljaštvo tako razvito, kot danes. Tečajev, ki bi nam nudili potrebno znanje ni bilo. „Vse to nas je pripeljalo do gasilcev v sosednjem mestu, avstrijski Radgoni, ki so nam nesebično priskočili na pomoč. Ker pa je to društvo v Avstriji, je to pomenilo, da smo pri tečaju potrebovali pomoč pri komuniciranju. Kljub temu, smo vse težave premagali in zaključili tečaj. Tako, je v letu 1976 gasilsko društvo v Gornji Radgoni dobilo prva dva potapljača, ki sta zaključila osnovno izobraževanje in z izpitom to potrdila. V letih delovanja je društvo z svojo enoto, ki se je širila, sledilo razvojem potapljanja na vseh področjih, še posebej pri razvoju potapljaške tehnike in izobraževanja. Največji poudarek pa je bil in še je na varnosti potapljanja, tako da, v vseh 35 letih nismo imeli nobene potapljaške nesreče ali incidenta“, pravi Marko Šajnovič..

Zaradi narave dela in povezanosti s stroko, so se včlanili v Slovensko potapljaško zvezo (SPZ), v okviru katere deluje podvodno reševalna služba ali krajše PRS. Postali so člani ene od petnajstih reševalnih postaj na nivoju Republike Slovenije. S tem so ogromno pridobili na področju izobraževanja in opremljanja enote. Seveda pa so nastale tudi drugačne obveznosti. Postali so tudi enota civilne zaščite v občini Gornja Radgona. S tem so postali člani družine reševalcev, ki delujejo po potrebi na celotnem področju države. „Tako smo v svojem 35 letnem delu sodelovali na vseh reševalnih akcijah v Pomurju, kakor tudi širom po Sloveniji. Bili smo prisotni na eni od največjih nesreč na vodi, to je nesreča na reki Savi pri hidroelektrarni Blanca, kjer se je utopilo 13 ljudi. Pomagali smo iskati, in ga tudi našli, ribiča na jezeru v Šoštanju. Iskali smo tudi pogrešanega mladeniča v Šmartinskem jezeru. Za svojo humano in nesebično delo smo prejeli številna visoka priznanja republike Slovenije, kakor tudi številne pohvale in priznanja občine Gornja Radgona. Ime, ki je nastalo iz gasilski potapljači Radgone imenovani GA-PO-RA, je znano ne samo v Radgoni in Sloveniji, ampak tudi širom po svetu. Danes ima GA-PO-RA na spisku svojega članstva več kot petdeset članov. Izobraževanje potapljačev opravljamo s svojim inštruktorskim kadrom. Prihodnosti, s takim delom, kot smo ga opravljali do sedaj, se nam ni treba bati. Želimo si naše znanje prenašati na mlajše generacije. V veliki meri so dela in odgovornosti že sedaj prevzeli mladi in izkušeni potapljači gasilci“, je še dejal vodja radgonskih potapljačev, ki si želi, da bi bilo čim manj nesreč v zvezi z vodo in v posledici s tem reševanje na njej ali iz nje.

„Žal pa, kot vidimo in doživljamo vremenske spremembe pa je tudi v prihodnosti pričakovati še več dela in reševanja ljudi in imovine. Ker je potapljanje in reševanje vezano na kvalitetno opremo in znanje, si tudi v bodoče moramo prizadevati za zagotavljanje ustreznih pogojev za nemoteno delo, tako na finančnem, kot izobraževalnem področju. Velika želja ob tem našem jubileju pa je, da se še naprej trudimo za varno potapljanje in dobro druženje na vseh nivojih našega poslanstva“, je dodal Marko Šajnovič.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Raje vidijo, da jim ni treba posredovati!