Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Raje vidijo, da jim ni treba posredovati!

 

»Kapo dol« pred pogumnimi radgonskimi potapljači

Pomembna je tudi preventiva...

GAPORAGotovo je, da med humanimi in požrtvovalnimi ljudmi, ki jih vsak dan srečujemo, potapljačem, oz. reševalcem z vode in iz vode, pripada eno častnih mest. Kako tudi ne, ko pa gre za ljudi, ki so pripravljeni žrtvovati tudi lastno zdravje in življenje, da bi pomagali nekomu drugemu, ki mu je pomoč potrebna, in čigar je življenje ogroženo.

V naši državi je k sreči veliko takšnih hrabrih in požrtvovalnih ljudi, ki so združeni v več kot 30 potapljaških društev, ali kot jih tudi imenujejo, enot za reševanje z vode in iz vode. Eno izmed takšnih je tudi Enota za reševanje iz vode in na vodi iz Gornje Radgone, ki deluje v sestavi domačega prostovoljnega gasilskega društva in se tudi skrajšano imenuje GA-PO-RA. Enota je bila ustanovljena že leta 1976, kar pomeni, da prav v okviru letošnjega 16. občinskega praznika občine Gornja Radgona, praznuje lep jubilej, 35 – letnico obstoja in uspešnega delovanja. Gre sicer za ljudi, ki z veseljem opravljajo svoje prostovoljno poslanstvo, a bi kljub temu bili najbolj veseli, če jim sploh ne bi bilo treba “resno” delati, torej da jim sploh ne bi bilo treba reševati kakšnega ponesrečenca, ali morebiti iskati utopljenca, temveč da bi delovali le preventivno in izobraževalno. Pogumni radgonski potapljači, ki so vedno na preži za reševanje iz vode ter iskanje utopljencev, so tako svoj jubilej obeležili s posebno slovesnostjo, na kateri so med drugim prejeli tudi zahvalnico občine Gornja Radgona za svoje humano in požrtvovalno delo.

Najbolj nevarno je ko se odtaja voda na jezerih, ribnikih, gramoznicah...

Sicer pa, gasilstvo v Gornji Radgoni bo v letu 2012 praznovalo 130 letnico delovanja, v letošnjem letu pa v okviru PGD Gornja Radgona, praznujejo 35 let delovanja enote za reševanje iz vode in na vodi. Seveda je primerjava v letih velika, pa vendar so v GA PO RA ponosni na svojih 35 let nenehnega dela in prizadevanja pomagati, pomoči potrebnim. „Potapljaštvo kot panoga reševanja, je sorazmerno z gasilci še zelo mlado. Naši začetki dela segajo nekako v obdobje po letu 1972. Potrebe po reševanje ljudi in imovine so nastajale v tem obdobju iz dneva v dan večje. Gradila so se akumulacijska jezera, nastajale so razne gramoznice, reka Mura, Ščavnica pa so bili vzroki za ustanovitev enote. Takratno vodstvo prostovoljnega gasilskega društva se je odločilo, da v sklopu operativnega delovanja na področju gasilstva vključi tudi reševanje iz vode in na vodi. Tako so bili temelji za začetek postavljeni. Potrebno je bilo začeti s pridobivanjem članov, ki bi bili pripravljeni delati tudi na tem področju. Odziv članov takratnega operativnega dela društva je bil velik. S tem seznamom, ki je pokazal pripravljenost gasilcev smo čakali na začetek izobraževanja“, je med drugim povedal aktualni vodja GA PO RA, Marko Šajnovič, ki je ob jubileju, skupaj z enim ustanoviteljev enote ter častnim predsednikom PGD Radgona, Bogdanom Šajnovičem, aktualnim predsednikom PGD Radgona, Tomažem Mundo ter poveljnico občinskega štaba CZ Marjeto Erdela, predstavil začetek in delovanje GA PO RA.

Po letu dni čakanja se na področju izobraževanja ni zgodilo nič. Razočaranje članov je bilo veliko. Oprema, ki se je nabavila je čakala v gasilskem domu, saj takrat, to je v letu 1974, še ni bilo potapljaštvo tako razvito, kot danes. Tečajev, ki bi nam nudili potrebno znanje ni bilo. „Vse to nas je pripeljalo do gasilcev v sosednjem mestu, avstrijski Radgoni, ki so nam nesebično priskočili na pomoč. Ker pa je to društvo v Avstriji, je to pomenilo, da smo pri tečaju potrebovali pomoč pri komuniciranju. Kljub temu, smo vse težave premagali in zaključili tečaj. Tako, je v letu 1976 gasilsko društvo v Gornji Radgoni dobilo prva dva potapljača, ki sta zaključila osnovno izobraževanje in z izpitom to potrdila. V letih delovanja je društvo z svojo enoto, ki se je širila, sledilo razvojem potapljanja na vseh področjih, še posebej pri razvoju potapljaške tehnike in izobraževanja. Največji poudarek pa je bil in še je na varnosti potapljanja, tako da, v vseh 35 letih nismo imeli nobene potapljaške nesreče ali incidenta“, pravi Marko Šajnovič..

Zaradi narave dela in povezanosti s stroko, so se včlanili v Slovensko potapljaško zvezo (SPZ), v okviru katere deluje podvodno reševalna služba ali krajše PRS. Postali so člani ene od petnajstih reševalnih postaj na nivoju Republike Slovenije. S tem so ogromno pridobili na področju izobraževanja in opremljanja enote. Seveda pa so nastale tudi drugačne obveznosti. Postali so tudi enota civilne zaščite v občini Gornja Radgona. S tem so postali člani družine reševalcev, ki delujejo po potrebi na celotnem področju države. „Tako smo v svojem 35 letnem delu sodelovali na vseh reševalnih akcijah v Pomurju, kakor tudi širom po Sloveniji. Bili smo prisotni na eni od največjih nesreč na vodi, to je nesreča na reki Savi pri hidroelektrarni Blanca, kjer se je utopilo 13 ljudi. Pomagali smo iskati, in ga tudi našli, ribiča na jezeru v Šoštanju. Iskali smo tudi pogrešanega mladeniča v Šmartinskem jezeru. Za svojo humano in nesebično delo smo prejeli številna visoka priznanja republike Slovenije, kakor tudi številne pohvale in priznanja občine Gornja Radgona. Ime, ki je nastalo iz gasilski potapljači Radgone imenovani GA-PO-RA, je znano ne samo v Radgoni in Sloveniji, ampak tudi širom po svetu. Danes ima GA-PO-RA na spisku svojega članstva več kot petdeset članov. Izobraževanje potapljačev opravljamo s svojim inštruktorskim kadrom. Prihodnosti, s takim delom, kot smo ga opravljali do sedaj, se nam ni treba bati. Želimo si naše znanje prenašati na mlajše generacije. V veliki meri so dela in odgovornosti že sedaj prevzeli mladi in izkušeni potapljači gasilci“, je še dejal vodja radgonskih potapljačev, ki si želi, da bi bilo čim manj nesreč v zvezi z vodo in v posledici s tem reševanje na njej ali iz nje.

„Žal pa, kot vidimo in doživljamo vremenske spremembe pa je tudi v prihodnosti pričakovati še več dela in reševanja ljudi in imovine. Ker je potapljanje in reševanje vezano na kvalitetno opremo in znanje, si tudi v bodoče moramo prizadevati za zagotavljanje ustreznih pogojev za nemoteno delo, tako na finančnem, kot izobraževalnem področju. Velika želja ob tem našem jubileju pa je, da se še naprej trudimo za varno potapljanje in dobro druženje na vseh nivojih našega poslanstva“, je dodal Marko Šajnovič.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Raje vidijo, da jim ni treba posredovati!