Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Marija Čepin in Marijana Vidonja častni občanki

 

V občini Apače obeležili 5. občinski praznik

Priznanja ApačeS številnimi prireditvami in drugimi dogodki so občani apaške občine obeležili svoj 5. občinski praznik. Na slavnostni seji občinskega sveta, katere se je udeležilo veliko gostov iz občine in soseščine ter cele regije, in kjer so dogajanje popestrili mladi glasbeniki iz Glasbene šole Gornja Radgona, pa so med drugim v apaški občini dobili prvi dve častni občanki sploh.

To najvišje priznanje, je župan Franc Pižmoht predal zaslužnima in uglednima osebnostima Apaške doline in širšega območja Marijani Vidonja in Mariji Čepin. Ob tem sta priznanja prejela še Dušan Rakar (bronasti občinski grb) in Ladislav Küčan (srebrni občinski grb).

„Praznik je zmeraj lep dan, ko pozabimo na vse negativne misli. Danes smo vsi eno. »Stopiti naprej, v svojo smer«. Le koliko korakov smo morda prehodili v napačno smer. Pa je res bila napačna? Koliko drobnih spoznanj in znanja smo prejeli prav iz izkušenj ob težavnih dogodkih. Drobne in velike neprijetnosti so nam odprle oči, vsaj toliko, da vemo, česa nočemo. Življenje je simfonija za tiste, ki imajo ušesa, da slišijo, toda res redki so ljudje, ki glasbo slišijo. Zakaj? Ker pridno poslušajo hrup, ki sta jim ga v glave vnesli njihova popolnost in programiranost. Da boš res slišal simfonijo, moraš biti občutljiv za vsak glas slehernega inštrumenta v orkestru“, je uvodoma dejala voditeljica svečane seje, mag. Severin Sobočan, ki je napovedala glasbeni nastop učenk GŠ Gornja Radgona iz apaške občine: Urške Maruško, Vanesse Hvalec, Nastje Šalamun, Maje Zorec. Laure Šalamun, Viktorije Fras ter Žana Bedrač, ki so s svojimi mentorji in spremljevalci poskrbeli za prijeten večer.

Vmes pa je župan Pižmoht, ki je podrobno predstavil dosežke v občini v minulem letu dni, in ti niso majhni za sicer majhno lokalno skupnost, podelil omenjena občinska priznanja (Za častnega občana se lahko razglasi posameznik za njegov izjemen prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa ali humanitarnih dejavnosti, ki ima trajen pomen in razvoj, ugled ali promocijo občine Apače; Zlati grb se podeljuje za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled občine; Srebrni grb se podeljuje za pomembno življenjsko delo ali velike uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled občine oziroma za zelo pomembne enkratne dosežke v zadnjem obdobju; Bronasti grb se podeljuje za enkratne uspele v zadnjem obdobju in kot vzpodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo):

Srebrni grb je prejel Ladislav Küčan iz Segovcev. Rojen je bil 31.5.1961, in je v športno društvo vstopil leta 1976 in takoj, kot 15 letnik že postal prvi vratar ekipa NK Apače. Bil je najmlajši in najbolj perspektiven vratar v Pomurju in v širši okolici, kar priča tudi to, da je bil predlagan, da prestopi v NK Maribor ali NK Muro. Igranje velikega nogometa je zaradi študija zaključil leta 1983, vendar pa je vseskozi ostal v društvo in branil za takrat zelo uspešno ekipo malega nogometa – NK Apače. Leta 1993 se je vrnil v prvo moštvo velikega nogometa in bil vratar do leta 1999, ko je ekipa NK Apač dosegla največji uspeh svojega delovanja in se uvrstila v III. Slovensko nogometno ligo, še prej, leta novonastalega društva ŠD NK Apače, ki je vse do takrat delovalo kot sekcija v DTV Partizanu. Leta 2003 je prevzel predsedniško funkcijo društva in predsednik še danes. Ladislav Küčan je prejel več priznanj DTV Partizana za zasluge v delovanju na športnem področju, in zato plaketo športnega društva ob 60. Obletnici ŠD NK Apače. Je tudi človek, ki se sam nikakor ne bo izpostavil oz. sebe postavil v ospredje zato je prav, da ga izpostavijo drugi, saj s svojim trudom že vrsto let uspešno opravlja delo, ki predstavlja občino tudi navzven.

Bronasti grb je prejel Dušan Rakar iz Segovcev, ki je že vrsto let nepogrešljiv pri vodenju, moderiranju in nastopih na raznih prireditvah – kulturnih, gasilskih, vaških in občinskih. Skoraj ni prireditve v občini, da Dušan ne bi sodeloval. Prav tako je ustanovitelj in med prvimi član KD Vrisk, ki deluje še danes. Svojo delo je opravljal tudi v Svetu KS Apače. Delo na gasilskem področju pa je njegov zaščitni znak. Tudi danes je aktiven v družbeno kulturnem in gasilskem področju, kjer opravlja posamezne funkcije. Za plemenita dela, ki jih je Dušan opravil in jih še opravlja, je prav, da mu pripade omenjeno občinsko priznanje.

Častna občanka Občine Apače je postala Marijana Vidonja iz Žepovcev. Marijana Vidonja, rojena Ščap se je rodila v Žepovcih, aprila leta 1928 v veliki družini. Osnovno šolo je obiskovala v Apačah, družina je v času druge svetovne vojne, ki je preprečila tudi nadaljnje šolanje gospe Marijane, preživljala težke trenutke. Po končani vojni se je zaposlila v murskosoboški bolnišnici, kot strežnica na porodniškem oddelku. Njeno prizadevnost in nesebično pomoč bolnikom je opazil takratni vodja bolnišnice, dr. Vrbnjak. Na njegovo pobudo je Marijana odšla v babiško šolo v Ljubljano in po končanem šolanju po nasvetu tedanjega radgonskega zdravnika postala babica za območje Apaškega polja. Skupaj z ostalimi vasmi v okolici Gornje Radgone je takrat v svojem babiškem poklicu pokrivala kar 28 vasi. Delo je opravljala z ljubeznijo in odgovornostjo in veliko požrtvovalnostjo. Včasih tudi v nemogočih vremenskih razmerah, ko je, predvsem na začetku svoje službene poti, ko je bil avtomobil prava redkost, k porodnicam peš ali s kolesom hitela po razmočenih, blatnih vaških cestah, pozimi pa premražena in utrujena gazila v globokem snegu. Avtomobil ji je olajšal njeno delo šele leta 1969. Babica Marijana je marsikateri materi in otroku rešila življenje in se zanj borila z nadčloveškimi močmi tudi takrat, ko so drugi že obupali. V času svojega 34 - letnega plemenitega babiškega dela na svet pomagala 1350 otrokom.

Družino si je ustvarila v Žepovcih. Življenje ji je veliko dalo in veliko vzelo. V življenju so jo krepili delo, družina in petje. Danes si krajša čas z delom na vrtu, veselijo jo rože, brajde in petje. V apaškem mešanem pevskem zboru je aktivna še več kot 40 let. S svojim pomembnim, prizadevnim, požrtvovalnim in humanim življenjskim delom si je babica, spoštovana gospa Marijana Vidonja, zaslužila naziv – Častna občanka Občine Apače, ki so ji ga podelili z iskrenostjo in veliko hvaležnostjo do njenega dela.

Častna občanka občine Apače je postala tudi Marija Čepin iz Apač, ki tam živi že več kot 53 let. Končala je učiteljišče v Murski Soboti in Mariboru, ter se nato zaposlila na osnovni šoli v Apačah. Poučevala je slovenski jezik s književnostjo in glasbeno vzgojo. Pred upokojitvijo pa je bila tudi učiteljica na razredni stopnji. Ves čas svojega poklicnega udejstvovanja na pedagoškem področju, je delovala tudi na kulturnem in umetniškem področju. Tako je 30 let vodila mladinski in otroški pevski zbor, vodila je tamburaško skupino, ustanovila je mešani pevski zbor v Apačah, 35 let je vodila folklorno skupino, ki se sedaj imenuje Vrisk Apače. Pisala je tudi scenarije in tekste za Miklavževanje in napisala več kot deset iger. Udejstvovala se je tudi na raznih drugih področjih umetnosti. Vključena je bila v razna društva in organizacije. Za dosedanje delo je prejela veliko priznanj, pohval in nagrad. Gospa Marija Čepin je vse svoje znanje in življenje posvetila kulturi, umetnosti in pedagogiki, svoje znanje in pogum je delila z ostalimi. Udejstvovanje v kulturi je ponesla po celi občini, celi Sloveniji, in tudi izven meja Slovenije. S svojim udejstvovanjem je dvignila razpoznavnost kraja Apače in celovite Apaške doline.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Marija Čepin in Marijana Vidonja častni občanki