Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Marija Čepin in Marijana Vidonja častni občanki

 

V občini Apače obeležili 5. občinski praznik

Priznanja ApačeS številnimi prireditvami in drugimi dogodki so občani apaške občine obeležili svoj 5. občinski praznik. Na slavnostni seji občinskega sveta, katere se je udeležilo veliko gostov iz občine in soseščine ter cele regije, in kjer so dogajanje popestrili mladi glasbeniki iz Glasbene šole Gornja Radgona, pa so med drugim v apaški občini dobili prvi dve častni občanki sploh.

To najvišje priznanje, je župan Franc Pižmoht predal zaslužnima in uglednima osebnostima Apaške doline in širšega območja Marijani Vidonja in Mariji Čepin. Ob tem sta priznanja prejela še Dušan Rakar (bronasti občinski grb) in Ladislav Küčan (srebrni občinski grb).

„Praznik je zmeraj lep dan, ko pozabimo na vse negativne misli. Danes smo vsi eno. »Stopiti naprej, v svojo smer«. Le koliko korakov smo morda prehodili v napačno smer. Pa je res bila napačna? Koliko drobnih spoznanj in znanja smo prejeli prav iz izkušenj ob težavnih dogodkih. Drobne in velike neprijetnosti so nam odprle oči, vsaj toliko, da vemo, česa nočemo. Življenje je simfonija za tiste, ki imajo ušesa, da slišijo, toda res redki so ljudje, ki glasbo slišijo. Zakaj? Ker pridno poslušajo hrup, ki sta jim ga v glave vnesli njihova popolnost in programiranost. Da boš res slišal simfonijo, moraš biti občutljiv za vsak glas slehernega inštrumenta v orkestru“, je uvodoma dejala voditeljica svečane seje, mag. Severin Sobočan, ki je napovedala glasbeni nastop učenk GŠ Gornja Radgona iz apaške občine: Urške Maruško, Vanesse Hvalec, Nastje Šalamun, Maje Zorec. Laure Šalamun, Viktorije Fras ter Žana Bedrač, ki so s svojimi mentorji in spremljevalci poskrbeli za prijeten večer.

Vmes pa je župan Pižmoht, ki je podrobno predstavil dosežke v občini v minulem letu dni, in ti niso majhni za sicer majhno lokalno skupnost, podelil omenjena občinska priznanja (Za častnega občana se lahko razglasi posameznik za njegov izjemen prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa ali humanitarnih dejavnosti, ki ima trajen pomen in razvoj, ugled ali promocijo občine Apače; Zlati grb se podeljuje za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled občine; Srebrni grb se podeljuje za pomembno življenjsko delo ali velike uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled občine oziroma za zelo pomembne enkratne dosežke v zadnjem obdobju; Bronasti grb se podeljuje za enkratne uspele v zadnjem obdobju in kot vzpodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo):

Srebrni grb je prejel Ladislav Küčan iz Segovcev. Rojen je bil 31.5.1961, in je v športno društvo vstopil leta 1976 in takoj, kot 15 letnik že postal prvi vratar ekipa NK Apače. Bil je najmlajši in najbolj perspektiven vratar v Pomurju in v širši okolici, kar priča tudi to, da je bil predlagan, da prestopi v NK Maribor ali NK Muro. Igranje velikega nogometa je zaradi študija zaključil leta 1983, vendar pa je vseskozi ostal v društvo in branil za takrat zelo uspešno ekipo malega nogometa – NK Apače. Leta 1993 se je vrnil v prvo moštvo velikega nogometa in bil vratar do leta 1999, ko je ekipa NK Apač dosegla največji uspeh svojega delovanja in se uvrstila v III. Slovensko nogometno ligo, še prej, leta novonastalega društva ŠD NK Apače, ki je vse do takrat delovalo kot sekcija v DTV Partizanu. Leta 2003 je prevzel predsedniško funkcijo društva in predsednik še danes. Ladislav Küčan je prejel več priznanj DTV Partizana za zasluge v delovanju na športnem področju, in zato plaketo športnega društva ob 60. Obletnici ŠD NK Apače. Je tudi človek, ki se sam nikakor ne bo izpostavil oz. sebe postavil v ospredje zato je prav, da ga izpostavijo drugi, saj s svojim trudom že vrsto let uspešno opravlja delo, ki predstavlja občino tudi navzven.

Bronasti grb je prejel Dušan Rakar iz Segovcev, ki je že vrsto let nepogrešljiv pri vodenju, moderiranju in nastopih na raznih prireditvah – kulturnih, gasilskih, vaških in občinskih. Skoraj ni prireditve v občini, da Dušan ne bi sodeloval. Prav tako je ustanovitelj in med prvimi član KD Vrisk, ki deluje še danes. Svojo delo je opravljal tudi v Svetu KS Apače. Delo na gasilskem področju pa je njegov zaščitni znak. Tudi danes je aktiven v družbeno kulturnem in gasilskem področju, kjer opravlja posamezne funkcije. Za plemenita dela, ki jih je Dušan opravil in jih še opravlja, je prav, da mu pripade omenjeno občinsko priznanje.

Častna občanka Občine Apače je postala Marijana Vidonja iz Žepovcev. Marijana Vidonja, rojena Ščap se je rodila v Žepovcih, aprila leta 1928 v veliki družini. Osnovno šolo je obiskovala v Apačah, družina je v času druge svetovne vojne, ki je preprečila tudi nadaljnje šolanje gospe Marijane, preživljala težke trenutke. Po končani vojni se je zaposlila v murskosoboški bolnišnici, kot strežnica na porodniškem oddelku. Njeno prizadevnost in nesebično pomoč bolnikom je opazil takratni vodja bolnišnice, dr. Vrbnjak. Na njegovo pobudo je Marijana odšla v babiško šolo v Ljubljano in po končanem šolanju po nasvetu tedanjega radgonskega zdravnika postala babica za območje Apaškega polja. Skupaj z ostalimi vasmi v okolici Gornje Radgone je takrat v svojem babiškem poklicu pokrivala kar 28 vasi. Delo je opravljala z ljubeznijo in odgovornostjo in veliko požrtvovalnostjo. Včasih tudi v nemogočih vremenskih razmerah, ko je, predvsem na začetku svoje službene poti, ko je bil avtomobil prava redkost, k porodnicam peš ali s kolesom hitela po razmočenih, blatnih vaških cestah, pozimi pa premražena in utrujena gazila v globokem snegu. Avtomobil ji je olajšal njeno delo šele leta 1969. Babica Marijana je marsikateri materi in otroku rešila življenje in se zanj borila z nadčloveškimi močmi tudi takrat, ko so drugi že obupali. V času svojega 34 - letnega plemenitega babiškega dela na svet pomagala 1350 otrokom.

Družino si je ustvarila v Žepovcih. Življenje ji je veliko dalo in veliko vzelo. V življenju so jo krepili delo, družina in petje. Danes si krajša čas z delom na vrtu, veselijo jo rože, brajde in petje. V apaškem mešanem pevskem zboru je aktivna še več kot 40 let. S svojim pomembnim, prizadevnim, požrtvovalnim in humanim življenjskim delom si je babica, spoštovana gospa Marijana Vidonja, zaslužila naziv – Častna občanka Občine Apače, ki so ji ga podelili z iskrenostjo in veliko hvaležnostjo do njenega dela.

Častna občanka občine Apače je postala tudi Marija Čepin iz Apač, ki tam živi že več kot 53 let. Končala je učiteljišče v Murski Soboti in Mariboru, ter se nato zaposlila na osnovni šoli v Apačah. Poučevala je slovenski jezik s književnostjo in glasbeno vzgojo. Pred upokojitvijo pa je bila tudi učiteljica na razredni stopnji. Ves čas svojega poklicnega udejstvovanja na pedagoškem področju, je delovala tudi na kulturnem in umetniškem področju. Tako je 30 let vodila mladinski in otroški pevski zbor, vodila je tamburaško skupino, ustanovila je mešani pevski zbor v Apačah, 35 let je vodila folklorno skupino, ki se sedaj imenuje Vrisk Apače. Pisala je tudi scenarije in tekste za Miklavževanje in napisala več kot deset iger. Udejstvovala se je tudi na raznih drugih področjih umetnosti. Vključena je bila v razna društva in organizacije. Za dosedanje delo je prejela veliko priznanj, pohval in nagrad. Gospa Marija Čepin je vse svoje znanje in življenje posvetila kulturi, umetnosti in pedagogiki, svoje znanje in pogum je delila z ostalimi. Udejstvovanje v kulturi je ponesla po celi občini, celi Sloveniji, in tudi izven meja Slovenije. S svojim udejstvovanjem je dvignila razpoznavnost kraja Apače in celovite Apaške doline.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Marija Čepin in Marijana Vidonja častni občanki