Maja 1969 in maja 2019 v isti cerkvi Čadram - Oplotnica

Zlata poroka CugmasV družbi kakšnih 50 svatov, predvsem svojih najdražjih in najbližjih, na čelu z otroki: Robertom, Boštjanom in Jasmino, njihovimi partnerji, ter petimi vnukinjami: Evo, Mašo, Ano, Ajo in Nežo, sta 50-letnico skupnega zakona, minulo soboto, obeležila Marjan in Sonja Cugmas iz Slovenskih Konjic. Slavnostni zlati obred s ponovno zaobljubo ter sveto mašo, v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnik Čadram – Oplotnica, je opravil domači župnik Davorin Vreča (Davorin mimogrede izvira iz Gornje Radgone op.p.), prav tam kjer sta Marjan in Sonja pred petdesetimi leti in enim dnevom (24.5.1969), ko ju je do konca njunih dni povezal sedaj že pokojni duhovnik Alojz Lasbaher.

Marjan in Sonja Cugmas sta obeležila zlato obletnico skupnega življenja

Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Marija Čepin in Marijana Vidonja častni občanki

 

V občini Apače obeležili 5. občinski praznik

Priznanja ApačeS številnimi prireditvami in drugimi dogodki so občani apaške občine obeležili svoj 5. občinski praznik. Na slavnostni seji občinskega sveta, katere se je udeležilo veliko gostov iz občine in soseščine ter cele regije, in kjer so dogajanje popestrili mladi glasbeniki iz Glasbene šole Gornja Radgona, pa so med drugim v apaški občini dobili prvi dve častni občanki sploh.

To najvišje priznanje, je župan Franc Pižmoht predal zaslužnima in uglednima osebnostima Apaške doline in širšega območja Marijani Vidonja in Mariji Čepin. Ob tem sta priznanja prejela še Dušan Rakar (bronasti občinski grb) in Ladislav Küčan (srebrni občinski grb).

„Praznik je zmeraj lep dan, ko pozabimo na vse negativne misli. Danes smo vsi eno. »Stopiti naprej, v svojo smer«. Le koliko korakov smo morda prehodili v napačno smer. Pa je res bila napačna? Koliko drobnih spoznanj in znanja smo prejeli prav iz izkušenj ob težavnih dogodkih. Drobne in velike neprijetnosti so nam odprle oči, vsaj toliko, da vemo, česa nočemo. Življenje je simfonija za tiste, ki imajo ušesa, da slišijo, toda res redki so ljudje, ki glasbo slišijo. Zakaj? Ker pridno poslušajo hrup, ki sta jim ga v glave vnesli njihova popolnost in programiranost. Da boš res slišal simfonijo, moraš biti občutljiv za vsak glas slehernega inštrumenta v orkestru“, je uvodoma dejala voditeljica svečane seje, mag. Severin Sobočan, ki je napovedala glasbeni nastop učenk GŠ Gornja Radgona iz apaške občine: Urške Maruško, Vanesse Hvalec, Nastje Šalamun, Maje Zorec. Laure Šalamun, Viktorije Fras ter Žana Bedrač, ki so s svojimi mentorji in spremljevalci poskrbeli za prijeten večer.

Vmes pa je župan Pižmoht, ki je podrobno predstavil dosežke v občini v minulem letu dni, in ti niso majhni za sicer majhno lokalno skupnost, podelil omenjena občinska priznanja (Za častnega občana se lahko razglasi posameznik za njegov izjemen prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa ali humanitarnih dejavnosti, ki ima trajen pomen in razvoj, ugled ali promocijo občine Apače; Zlati grb se podeljuje za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled občine; Srebrni grb se podeljuje za pomembno življenjsko delo ali velike uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled občine oziroma za zelo pomembne enkratne dosežke v zadnjem obdobju; Bronasti grb se podeljuje za enkratne uspele v zadnjem obdobju in kot vzpodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo):

Srebrni grb je prejel Ladislav Küčan iz Segovcev. Rojen je bil 31.5.1961, in je v športno društvo vstopil leta 1976 in takoj, kot 15 letnik že postal prvi vratar ekipa NK Apače. Bil je najmlajši in najbolj perspektiven vratar v Pomurju in v širši okolici, kar priča tudi to, da je bil predlagan, da prestopi v NK Maribor ali NK Muro. Igranje velikega nogometa je zaradi študija zaključil leta 1983, vendar pa je vseskozi ostal v društvo in branil za takrat zelo uspešno ekipo malega nogometa – NK Apače. Leta 1993 se je vrnil v prvo moštvo velikega nogometa in bil vratar do leta 1999, ko je ekipa NK Apač dosegla največji uspeh svojega delovanja in se uvrstila v III. Slovensko nogometno ligo, še prej, leta novonastalega društva ŠD NK Apače, ki je vse do takrat delovalo kot sekcija v DTV Partizanu. Leta 2003 je prevzel predsedniško funkcijo društva in predsednik še danes. Ladislav Küčan je prejel več priznanj DTV Partizana za zasluge v delovanju na športnem področju, in zato plaketo športnega društva ob 60. Obletnici ŠD NK Apače. Je tudi človek, ki se sam nikakor ne bo izpostavil oz. sebe postavil v ospredje zato je prav, da ga izpostavijo drugi, saj s svojim trudom že vrsto let uspešno opravlja delo, ki predstavlja občino tudi navzven.

Bronasti grb je prejel Dušan Rakar iz Segovcev, ki je že vrsto let nepogrešljiv pri vodenju, moderiranju in nastopih na raznih prireditvah – kulturnih, gasilskih, vaških in občinskih. Skoraj ni prireditve v občini, da Dušan ne bi sodeloval. Prav tako je ustanovitelj in med prvimi član KD Vrisk, ki deluje še danes. Svojo delo je opravljal tudi v Svetu KS Apače. Delo na gasilskem področju pa je njegov zaščitni znak. Tudi danes je aktiven v družbeno kulturnem in gasilskem področju, kjer opravlja posamezne funkcije. Za plemenita dela, ki jih je Dušan opravil in jih še opravlja, je prav, da mu pripade omenjeno občinsko priznanje.

Častna občanka Občine Apače je postala Marijana Vidonja iz Žepovcev. Marijana Vidonja, rojena Ščap se je rodila v Žepovcih, aprila leta 1928 v veliki družini. Osnovno šolo je obiskovala v Apačah, družina je v času druge svetovne vojne, ki je preprečila tudi nadaljnje šolanje gospe Marijane, preživljala težke trenutke. Po končani vojni se je zaposlila v murskosoboški bolnišnici, kot strežnica na porodniškem oddelku. Njeno prizadevnost in nesebično pomoč bolnikom je opazil takratni vodja bolnišnice, dr. Vrbnjak. Na njegovo pobudo je Marijana odšla v babiško šolo v Ljubljano in po končanem šolanju po nasvetu tedanjega radgonskega zdravnika postala babica za območje Apaškega polja. Skupaj z ostalimi vasmi v okolici Gornje Radgone je takrat v svojem babiškem poklicu pokrivala kar 28 vasi. Delo je opravljala z ljubeznijo in odgovornostjo in veliko požrtvovalnostjo. Včasih tudi v nemogočih vremenskih razmerah, ko je, predvsem na začetku svoje službene poti, ko je bil avtomobil prava redkost, k porodnicam peš ali s kolesom hitela po razmočenih, blatnih vaških cestah, pozimi pa premražena in utrujena gazila v globokem snegu. Avtomobil ji je olajšal njeno delo šele leta 1969. Babica Marijana je marsikateri materi in otroku rešila življenje in se zanj borila z nadčloveškimi močmi tudi takrat, ko so drugi že obupali. V času svojega 34 - letnega plemenitega babiškega dela na svet pomagala 1350 otrokom.

Družino si je ustvarila v Žepovcih. Življenje ji je veliko dalo in veliko vzelo. V življenju so jo krepili delo, družina in petje. Danes si krajša čas z delom na vrtu, veselijo jo rože, brajde in petje. V apaškem mešanem pevskem zboru je aktivna še več kot 40 let. S svojim pomembnim, prizadevnim, požrtvovalnim in humanim življenjskim delom si je babica, spoštovana gospa Marijana Vidonja, zaslužila naziv – Častna občanka Občine Apače, ki so ji ga podelili z iskrenostjo in veliko hvaležnostjo do njenega dela.

Častna občanka občine Apače je postala tudi Marija Čepin iz Apač, ki tam živi že več kot 53 let. Končala je učiteljišče v Murski Soboti in Mariboru, ter se nato zaposlila na osnovni šoli v Apačah. Poučevala je slovenski jezik s književnostjo in glasbeno vzgojo. Pred upokojitvijo pa je bila tudi učiteljica na razredni stopnji. Ves čas svojega poklicnega udejstvovanja na pedagoškem področju, je delovala tudi na kulturnem in umetniškem področju. Tako je 30 let vodila mladinski in otroški pevski zbor, vodila je tamburaško skupino, ustanovila je mešani pevski zbor v Apačah, 35 let je vodila folklorno skupino, ki se sedaj imenuje Vrisk Apače. Pisala je tudi scenarije in tekste za Miklavževanje in napisala več kot deset iger. Udejstvovala se je tudi na raznih drugih področjih umetnosti. Vključena je bila v razna društva in organizacije. Za dosedanje delo je prejela veliko priznanj, pohval in nagrad. Gospa Marija Čepin je vse svoje znanje in življenje posvetila kulturi, umetnosti in pedagogiki, svoje znanje in pogum je delila z ostalimi. Udejstvovanje v kulturi je ponesla po celi občini, celi Sloveniji, in tudi izven meja Slovenije. S svojim udejstvovanjem je dvignila razpoznavnost kraja Apače in celovite Apaške doline.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Marija Čepin in Marijana Vidonja častni občanki