Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Marija Čepin in Marijana Vidonja častni občanki

 

V občini Apače obeležili 5. občinski praznik

Priznanja ApačeS številnimi prireditvami in drugimi dogodki so občani apaške občine obeležili svoj 5. občinski praznik. Na slavnostni seji občinskega sveta, katere se je udeležilo veliko gostov iz občine in soseščine ter cele regije, in kjer so dogajanje popestrili mladi glasbeniki iz Glasbene šole Gornja Radgona, pa so med drugim v apaški občini dobili prvi dve častni občanki sploh.

To najvišje priznanje, je župan Franc Pižmoht predal zaslužnima in uglednima osebnostima Apaške doline in širšega območja Marijani Vidonja in Mariji Čepin. Ob tem sta priznanja prejela še Dušan Rakar (bronasti občinski grb) in Ladislav Küčan (srebrni občinski grb).

„Praznik je zmeraj lep dan, ko pozabimo na vse negativne misli. Danes smo vsi eno. »Stopiti naprej, v svojo smer«. Le koliko korakov smo morda prehodili v napačno smer. Pa je res bila napačna? Koliko drobnih spoznanj in znanja smo prejeli prav iz izkušenj ob težavnih dogodkih. Drobne in velike neprijetnosti so nam odprle oči, vsaj toliko, da vemo, česa nočemo. Življenje je simfonija za tiste, ki imajo ušesa, da slišijo, toda res redki so ljudje, ki glasbo slišijo. Zakaj? Ker pridno poslušajo hrup, ki sta jim ga v glave vnesli njihova popolnost in programiranost. Da boš res slišal simfonijo, moraš biti občutljiv za vsak glas slehernega inštrumenta v orkestru“, je uvodoma dejala voditeljica svečane seje, mag. Severin Sobočan, ki je napovedala glasbeni nastop učenk GŠ Gornja Radgona iz apaške občine: Urške Maruško, Vanesse Hvalec, Nastje Šalamun, Maje Zorec. Laure Šalamun, Viktorije Fras ter Žana Bedrač, ki so s svojimi mentorji in spremljevalci poskrbeli za prijeten večer.

Vmes pa je župan Pižmoht, ki je podrobno predstavil dosežke v občini v minulem letu dni, in ti niso majhni za sicer majhno lokalno skupnost, podelil omenjena občinska priznanja (Za častnega občana se lahko razglasi posameznik za njegov izjemen prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa ali humanitarnih dejavnosti, ki ima trajen pomen in razvoj, ugled ali promocijo občine Apače; Zlati grb se podeljuje za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled občine; Srebrni grb se podeljuje za pomembno življenjsko delo ali velike uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled občine oziroma za zelo pomembne enkratne dosežke v zadnjem obdobju; Bronasti grb se podeljuje za enkratne uspele v zadnjem obdobju in kot vzpodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo):

Srebrni grb je prejel Ladislav Küčan iz Segovcev. Rojen je bil 31.5.1961, in je v športno društvo vstopil leta 1976 in takoj, kot 15 letnik že postal prvi vratar ekipa NK Apače. Bil je najmlajši in najbolj perspektiven vratar v Pomurju in v širši okolici, kar priča tudi to, da je bil predlagan, da prestopi v NK Maribor ali NK Muro. Igranje velikega nogometa je zaradi študija zaključil leta 1983, vendar pa je vseskozi ostal v društvo in branil za takrat zelo uspešno ekipo malega nogometa – NK Apače. Leta 1993 se je vrnil v prvo moštvo velikega nogometa in bil vratar do leta 1999, ko je ekipa NK Apač dosegla največji uspeh svojega delovanja in se uvrstila v III. Slovensko nogometno ligo, še prej, leta novonastalega društva ŠD NK Apače, ki je vse do takrat delovalo kot sekcija v DTV Partizanu. Leta 2003 je prevzel predsedniško funkcijo društva in predsednik še danes. Ladislav Küčan je prejel več priznanj DTV Partizana za zasluge v delovanju na športnem področju, in zato plaketo športnega društva ob 60. Obletnici ŠD NK Apače. Je tudi človek, ki se sam nikakor ne bo izpostavil oz. sebe postavil v ospredje zato je prav, da ga izpostavijo drugi, saj s svojim trudom že vrsto let uspešno opravlja delo, ki predstavlja občino tudi navzven.

Bronasti grb je prejel Dušan Rakar iz Segovcev, ki je že vrsto let nepogrešljiv pri vodenju, moderiranju in nastopih na raznih prireditvah – kulturnih, gasilskih, vaških in občinskih. Skoraj ni prireditve v občini, da Dušan ne bi sodeloval. Prav tako je ustanovitelj in med prvimi član KD Vrisk, ki deluje še danes. Svojo delo je opravljal tudi v Svetu KS Apače. Delo na gasilskem področju pa je njegov zaščitni znak. Tudi danes je aktiven v družbeno kulturnem in gasilskem področju, kjer opravlja posamezne funkcije. Za plemenita dela, ki jih je Dušan opravil in jih še opravlja, je prav, da mu pripade omenjeno občinsko priznanje.

Častna občanka Občine Apače je postala Marijana Vidonja iz Žepovcev. Marijana Vidonja, rojena Ščap se je rodila v Žepovcih, aprila leta 1928 v veliki družini. Osnovno šolo je obiskovala v Apačah, družina je v času druge svetovne vojne, ki je preprečila tudi nadaljnje šolanje gospe Marijane, preživljala težke trenutke. Po končani vojni se je zaposlila v murskosoboški bolnišnici, kot strežnica na porodniškem oddelku. Njeno prizadevnost in nesebično pomoč bolnikom je opazil takratni vodja bolnišnice, dr. Vrbnjak. Na njegovo pobudo je Marijana odšla v babiško šolo v Ljubljano in po končanem šolanju po nasvetu tedanjega radgonskega zdravnika postala babica za območje Apaškega polja. Skupaj z ostalimi vasmi v okolici Gornje Radgone je takrat v svojem babiškem poklicu pokrivala kar 28 vasi. Delo je opravljala z ljubeznijo in odgovornostjo in veliko požrtvovalnostjo. Včasih tudi v nemogočih vremenskih razmerah, ko je, predvsem na začetku svoje službene poti, ko je bil avtomobil prava redkost, k porodnicam peš ali s kolesom hitela po razmočenih, blatnih vaških cestah, pozimi pa premražena in utrujena gazila v globokem snegu. Avtomobil ji je olajšal njeno delo šele leta 1969. Babica Marijana je marsikateri materi in otroku rešila življenje in se zanj borila z nadčloveškimi močmi tudi takrat, ko so drugi že obupali. V času svojega 34 - letnega plemenitega babiškega dela na svet pomagala 1350 otrokom.

Družino si je ustvarila v Žepovcih. Življenje ji je veliko dalo in veliko vzelo. V življenju so jo krepili delo, družina in petje. Danes si krajša čas z delom na vrtu, veselijo jo rože, brajde in petje. V apaškem mešanem pevskem zboru je aktivna še več kot 40 let. S svojim pomembnim, prizadevnim, požrtvovalnim in humanim življenjskim delom si je babica, spoštovana gospa Marijana Vidonja, zaslužila naziv – Častna občanka Občine Apače, ki so ji ga podelili z iskrenostjo in veliko hvaležnostjo do njenega dela.

Častna občanka občine Apače je postala tudi Marija Čepin iz Apač, ki tam živi že več kot 53 let. Končala je učiteljišče v Murski Soboti in Mariboru, ter se nato zaposlila na osnovni šoli v Apačah. Poučevala je slovenski jezik s književnostjo in glasbeno vzgojo. Pred upokojitvijo pa je bila tudi učiteljica na razredni stopnji. Ves čas svojega poklicnega udejstvovanja na pedagoškem področju, je delovala tudi na kulturnem in umetniškem področju. Tako je 30 let vodila mladinski in otroški pevski zbor, vodila je tamburaško skupino, ustanovila je mešani pevski zbor v Apačah, 35 let je vodila folklorno skupino, ki se sedaj imenuje Vrisk Apače. Pisala je tudi scenarije in tekste za Miklavževanje in napisala več kot deset iger. Udejstvovala se je tudi na raznih drugih področjih umetnosti. Vključena je bila v razna društva in organizacije. Za dosedanje delo je prejela veliko priznanj, pohval in nagrad. Gospa Marija Čepin je vse svoje znanje in življenje posvetila kulturi, umetnosti in pedagogiki, svoje znanje in pogum je delila z ostalimi. Udejstvovanje v kulturi je ponesla po celi občini, celi Sloveniji, in tudi izven meja Slovenije. S svojim udejstvovanjem je dvignila razpoznavnost kraja Apače in celovite Apaške doline.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Marija Čepin in Marijana Vidonja častni občanki