Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Marija Čepin in Marijana Vidonja častni občanki

 

V občini Apače obeležili 5. občinski praznik

Priznanja ApačeS številnimi prireditvami in drugimi dogodki so občani apaške občine obeležili svoj 5. občinski praznik. Na slavnostni seji občinskega sveta, katere se je udeležilo veliko gostov iz občine in soseščine ter cele regije, in kjer so dogajanje popestrili mladi glasbeniki iz Glasbene šole Gornja Radgona, pa so med drugim v apaški občini dobili prvi dve častni občanki sploh.

To najvišje priznanje, je župan Franc Pižmoht predal zaslužnima in uglednima osebnostima Apaške doline in širšega območja Marijani Vidonja in Mariji Čepin. Ob tem sta priznanja prejela še Dušan Rakar (bronasti občinski grb) in Ladislav Küčan (srebrni občinski grb).

„Praznik je zmeraj lep dan, ko pozabimo na vse negativne misli. Danes smo vsi eno. »Stopiti naprej, v svojo smer«. Le koliko korakov smo morda prehodili v napačno smer. Pa je res bila napačna? Koliko drobnih spoznanj in znanja smo prejeli prav iz izkušenj ob težavnih dogodkih. Drobne in velike neprijetnosti so nam odprle oči, vsaj toliko, da vemo, česa nočemo. Življenje je simfonija za tiste, ki imajo ušesa, da slišijo, toda res redki so ljudje, ki glasbo slišijo. Zakaj? Ker pridno poslušajo hrup, ki sta jim ga v glave vnesli njihova popolnost in programiranost. Da boš res slišal simfonijo, moraš biti občutljiv za vsak glas slehernega inštrumenta v orkestru“, je uvodoma dejala voditeljica svečane seje, mag. Severin Sobočan, ki je napovedala glasbeni nastop učenk GŠ Gornja Radgona iz apaške občine: Urške Maruško, Vanesse Hvalec, Nastje Šalamun, Maje Zorec. Laure Šalamun, Viktorije Fras ter Žana Bedrač, ki so s svojimi mentorji in spremljevalci poskrbeli za prijeten večer.

Vmes pa je župan Pižmoht, ki je podrobno predstavil dosežke v občini v minulem letu dni, in ti niso majhni za sicer majhno lokalno skupnost, podelil omenjena občinska priznanja (Za častnega občana se lahko razglasi posameznik za njegov izjemen prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa ali humanitarnih dejavnosti, ki ima trajen pomen in razvoj, ugled ali promocijo občine Apače; Zlati grb se podeljuje za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled občine; Srebrni grb se podeljuje za pomembno življenjsko delo ali velike uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled občine oziroma za zelo pomembne enkratne dosežke v zadnjem obdobju; Bronasti grb se podeljuje za enkratne uspele v zadnjem obdobju in kot vzpodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo):

Srebrni grb je prejel Ladislav Küčan iz Segovcev. Rojen je bil 31.5.1961, in je v športno društvo vstopil leta 1976 in takoj, kot 15 letnik že postal prvi vratar ekipa NK Apače. Bil je najmlajši in najbolj perspektiven vratar v Pomurju in v širši okolici, kar priča tudi to, da je bil predlagan, da prestopi v NK Maribor ali NK Muro. Igranje velikega nogometa je zaradi študija zaključil leta 1983, vendar pa je vseskozi ostal v društvo in branil za takrat zelo uspešno ekipo malega nogometa – NK Apače. Leta 1993 se je vrnil v prvo moštvo velikega nogometa in bil vratar do leta 1999, ko je ekipa NK Apač dosegla največji uspeh svojega delovanja in se uvrstila v III. Slovensko nogometno ligo, še prej, leta novonastalega društva ŠD NK Apače, ki je vse do takrat delovalo kot sekcija v DTV Partizanu. Leta 2003 je prevzel predsedniško funkcijo društva in predsednik še danes. Ladislav Küčan je prejel več priznanj DTV Partizana za zasluge v delovanju na športnem področju, in zato plaketo športnega društva ob 60. Obletnici ŠD NK Apače. Je tudi človek, ki se sam nikakor ne bo izpostavil oz. sebe postavil v ospredje zato je prav, da ga izpostavijo drugi, saj s svojim trudom že vrsto let uspešno opravlja delo, ki predstavlja občino tudi navzven.

Bronasti grb je prejel Dušan Rakar iz Segovcev, ki je že vrsto let nepogrešljiv pri vodenju, moderiranju in nastopih na raznih prireditvah – kulturnih, gasilskih, vaških in občinskih. Skoraj ni prireditve v občini, da Dušan ne bi sodeloval. Prav tako je ustanovitelj in med prvimi član KD Vrisk, ki deluje še danes. Svojo delo je opravljal tudi v Svetu KS Apače. Delo na gasilskem področju pa je njegov zaščitni znak. Tudi danes je aktiven v družbeno kulturnem in gasilskem področju, kjer opravlja posamezne funkcije. Za plemenita dela, ki jih je Dušan opravil in jih še opravlja, je prav, da mu pripade omenjeno občinsko priznanje.

Častna občanka Občine Apače je postala Marijana Vidonja iz Žepovcev. Marijana Vidonja, rojena Ščap se je rodila v Žepovcih, aprila leta 1928 v veliki družini. Osnovno šolo je obiskovala v Apačah, družina je v času druge svetovne vojne, ki je preprečila tudi nadaljnje šolanje gospe Marijane, preživljala težke trenutke. Po končani vojni se je zaposlila v murskosoboški bolnišnici, kot strežnica na porodniškem oddelku. Njeno prizadevnost in nesebično pomoč bolnikom je opazil takratni vodja bolnišnice, dr. Vrbnjak. Na njegovo pobudo je Marijana odšla v babiško šolo v Ljubljano in po končanem šolanju po nasvetu tedanjega radgonskega zdravnika postala babica za območje Apaškega polja. Skupaj z ostalimi vasmi v okolici Gornje Radgone je takrat v svojem babiškem poklicu pokrivala kar 28 vasi. Delo je opravljala z ljubeznijo in odgovornostjo in veliko požrtvovalnostjo. Včasih tudi v nemogočih vremenskih razmerah, ko je, predvsem na začetku svoje službene poti, ko je bil avtomobil prava redkost, k porodnicam peš ali s kolesom hitela po razmočenih, blatnih vaških cestah, pozimi pa premražena in utrujena gazila v globokem snegu. Avtomobil ji je olajšal njeno delo šele leta 1969. Babica Marijana je marsikateri materi in otroku rešila življenje in se zanj borila z nadčloveškimi močmi tudi takrat, ko so drugi že obupali. V času svojega 34 - letnega plemenitega babiškega dela na svet pomagala 1350 otrokom.

Družino si je ustvarila v Žepovcih. Življenje ji je veliko dalo in veliko vzelo. V življenju so jo krepili delo, družina in petje. Danes si krajša čas z delom na vrtu, veselijo jo rože, brajde in petje. V apaškem mešanem pevskem zboru je aktivna še več kot 40 let. S svojim pomembnim, prizadevnim, požrtvovalnim in humanim življenjskim delom si je babica, spoštovana gospa Marijana Vidonja, zaslužila naziv – Častna občanka Občine Apače, ki so ji ga podelili z iskrenostjo in veliko hvaležnostjo do njenega dela.

Častna občanka občine Apače je postala tudi Marija Čepin iz Apač, ki tam živi že več kot 53 let. Končala je učiteljišče v Murski Soboti in Mariboru, ter se nato zaposlila na osnovni šoli v Apačah. Poučevala je slovenski jezik s književnostjo in glasbeno vzgojo. Pred upokojitvijo pa je bila tudi učiteljica na razredni stopnji. Ves čas svojega poklicnega udejstvovanja na pedagoškem področju, je delovala tudi na kulturnem in umetniškem področju. Tako je 30 let vodila mladinski in otroški pevski zbor, vodila je tamburaško skupino, ustanovila je mešani pevski zbor v Apačah, 35 let je vodila folklorno skupino, ki se sedaj imenuje Vrisk Apače. Pisala je tudi scenarije in tekste za Miklavževanje in napisala več kot deset iger. Udejstvovala se je tudi na raznih drugih področjih umetnosti. Vključena je bila v razna društva in organizacije. Za dosedanje delo je prejela veliko priznanj, pohval in nagrad. Gospa Marija Čepin je vse svoje znanje in življenje posvetila kulturi, umetnosti in pedagogiki, svoje znanje in pogum je delila z ostalimi. Udejstvovanje v kulturi je ponesla po celi občini, celi Sloveniji, in tudi izven meja Slovenije. S svojim udejstvovanjem je dvignila razpoznavnost kraja Apače in celovite Apaške doline.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Marija Čepin in Marijana Vidonja častni občanki