Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Simonov zaliv, Laguna, Atlantis, Snovik, Laško, Čatež, Kolpa...

 

Razglasili so "Naj kopališča" in "Naj kampe" v sezoni 2011

Naj kopališčePodjetju Alpe Adria Media Marketing je konec tedna na Festivalu kamping in karavaning, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, pripravilo zaključek 21. izbora »Naj kopališče 2011«. V sodelovanju z revijo Avto – Dom in spletnim portalom www.avtokampi.si pa so prvič pripravili tudi izbor »Naj kamp 2011«.

V slednjem je priznanja prejelo 27 slovenskih in hrvaških kampov, v šestih kategorijah pa je bilo nagrajenih tudi 18 slovenskih kopališč.

Od aprila do sredine septembra so 103 slovenska kopališča že 21. leto zapored v uredništvu radijske oddaje »Dobro jutro, Slovenija« prejela rekordnih skoraj 78.000 glasov. To je kar 18.000 več kot lani in trikrat več kot pred petimi leti. »Akcija še vedno poteka tako, da najbolj priljubljena kopališča ocenjujejo obiskovalci. Ti so letos oddali rekordno število glasov in tako pokazali, da je sodoben gost zahteven, da opazi vse podrobnosti in da je nanje, tako dobre kot slabe, tudi pripravljen opozoriti na glas. Naloga naše radijske ekipe pa je, da igra vlogo opazovalca dogajanja na trgu in kopališča z različnih zornih kotov predstavlja širši javnosti,« je ob zaključku akcije »Naj kopališče 2011« povedala Barbara Boh, direktorica podjetja Alpe Adria Media Marketing.

Naj kopališča so bila tudi v letošnjem izboru razdeljena v šest različnih kategorij. Med nagrajenci je precej »starih« prejemnikov priznanja za »Naj kopališče«, na prvih treh mestih pa je tudi nekaj novih ponosnih dobitnikov najvišjih priznanj. V kategoriji naravnih kopališč je največ glasov prejel lani drugouvrščeni, Simonov zaliv, drugo mesto je bilo Grajsko kopališče Bled, tretje pa je osvojilo obmorsko kopališče Talaso Strunjan. V kategoriji letnih kopališč v primerjavi z lanskim letom ni bilo sprememb. Na najvišji stopnički je Laguna – mestna plaža Ljubljana, na drugi Letno kopališče Celje in na tretji Letno kopališče Kranj. V kategoriji pokritih, v preteklih letih kategoriji vodnih parkov, so se zmage znova veselili v Vodnem mestu Atlantis. Mesto nižje je pripadlo Vodnemu parku Bohinj, tretje pa Aquaparku Žusterna. Terme Snovik so iz lanskega drugega letos napredovale do najvišjega, prvega mesta v kategoriji malih termalnih kopališč. Drugega mesta so se razveselili v Termah Radenci, tretjega pa v Termah & Wellnessu LifeClass Portorož. V kategoriji srednje velikih termalnih kopališč so največ glasov prejeli v Laškem, natančneje v Termalnem Centru Wellness Parku Laško. Mesto za njim so si priborili v Termah Zreče, na tretje mesto pa so obiskovalci z oddani glasovi uvrstili Terme Dolenjske Toplice. V kategoriji velikih termalnih kopališč je zmaga tudi letos pripadla Termam Čatež. Sledijo lani tretje, Terme Olimia z Aqualuno ter lani druge Terme 3000 Moravske Toplice.

Glede na to, da Slovenci nismo samo zapriseženi ljubitelji voda in kopanja v njih, ampak tudi pristaši kampiranja, so se v uredništvu radijske oddaje »Dobro jutro, Slovenija« povezali s strokovnjaki revije Avto-Dom ter spletnega portala www.avtokampi.si in prvič pripravili tudi izbor »Naj kamp«. Ta je  potekal deset tednov, z njim pa so bile prvič prestopljene tudi meje, saj je bilo v boj za najvišja mesta v devetih različnih kategorijah razvrščenih 259 slovenskih in hrvaških kampov. Ti sicer že imajo ocene domačih in tujih strokovnjakov, tokrat pa jih je ocenilo tudi slabih 21 tisoč uporabnikov. »Ocenjujemo, da izbor »Naj kamp« že ima svoje privržence in da 20.686 prejetih glasov v prvem letu akcije pomeni, da smo na pravi poti. Koristni podatki, osebne izkušnje in informacije iz prve roke so za ljubitelje kampiranja odločilnega pomena. Zavoljo izrazitega vzpona kampinga in karavaninga računamo, da se bo tudi izbor »Naj kamp« v prihodnje hitro razvijal ter pridobival na svojem pomenu,« je povedal Primož Longyka, direktor podjetja AS-Press, izdajatelj revije Avto-Dom in hkrati tudi organizator sejma Festival kamping & karavaning, ki je konec tedna potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Zmagovalni kampi so: V kategoriji manjših kampov v Dalmaciji so se na prva tri mesta uvrstili: kamp Biograd v Biogradu na moru, kamp Filip v kraju Sveti Filip i Jakov ter kamp Aloa na Bolu na otoku Braču. V kategoriji velikih kampov v Dalmaciji so največ glasov prejeli: kamp Straško v Novalji na otoku Pagu, kamp Šimuni v Šimunih, prav tako na otoku Pagu ter tretji po vrsti, kamp Solaris, Šibenik. Med manjšimi kampi Kvarnerja je največ glasov prejel kamp Lopari v Nerezinah na otoku Lošinj. Drugo mesto je osvojil kamp Bor na Krku, tretje pa kamp Zidine v kraju Lopar na otoku Rabu. Zmago v kategoriji velikih kampov v Kvarnerju si je priboril kamp Čikat v Malem Lošinju. Na drugo mesto se je uvrstil kamp Ježevac na Krku in tretje mesto kamp Njivice na Krku. V Istri so najboljši manjši kampi: kamp Ulika Rovinj, kranjski kamp Premantura - Pula in tretji najboljši kamp Materada iz Poreča. Med večjimi kampi v Istri pa so se na prva tri mesta uvrstili: kamp Zelena laguna v Poreču, kamp Stella Maris iz Umaga in kamp Lanterna v Taru. V kategoriji nudističnih in mešanih kampov je prvo mesto osvojil kamp Straško v Novalji na Pagu, drugo mesto pripada kampu Kanegra v Umagu, na tretjem mestu pa je pristal kamp Koversada iz Vrsarja. S številnimi kampi se lahko pohvalimo tudi v Sloveniji. Med manjšimi je največ glasov prejel kamp Kolpa v Vinici, sledi mu kamp Koren iz Kobarida in kamp Dolenjske Toplice. Najboljši slovenski večji kamp je postal kamp Terme Čatež v Čatežu ob Savi. Drugo mesto je osvojil kamp Šobec v Lescah na Gorenjskem, na tretje mesto pa se je uvrstil kamp Term 3000 v Moravskih Toplicah.

Pod blagovno znamko »Naj« že jeseni sledita naslednja izbora. Oktobra se bosta namreč začela izbora »Naj wellness« ter »Naj hotel«. V prvi polovici decembra pa se jima bo pridružil še najstarejši, izbor za »Naj smučišče 2011/2012«.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Simonov zaliv, Laguna, Atlantis, Snovik, Laško, Čatež, Kolpa...