Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Simonov zaliv, Laguna, Atlantis, Snovik, Laško, Čatež, Kolpa...

 

Razglasili so "Naj kopališča" in "Naj kampe" v sezoni 2011

Naj kopališčePodjetju Alpe Adria Media Marketing je konec tedna na Festivalu kamping in karavaning, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, pripravilo zaključek 21. izbora »Naj kopališče 2011«. V sodelovanju z revijo Avto – Dom in spletnim portalom www.avtokampi.si pa so prvič pripravili tudi izbor »Naj kamp 2011«.

V slednjem je priznanja prejelo 27 slovenskih in hrvaških kampov, v šestih kategorijah pa je bilo nagrajenih tudi 18 slovenskih kopališč.

Od aprila do sredine septembra so 103 slovenska kopališča že 21. leto zapored v uredništvu radijske oddaje »Dobro jutro, Slovenija« prejela rekordnih skoraj 78.000 glasov. To je kar 18.000 več kot lani in trikrat več kot pred petimi leti. »Akcija še vedno poteka tako, da najbolj priljubljena kopališča ocenjujejo obiskovalci. Ti so letos oddali rekordno število glasov in tako pokazali, da je sodoben gost zahteven, da opazi vse podrobnosti in da je nanje, tako dobre kot slabe, tudi pripravljen opozoriti na glas. Naloga naše radijske ekipe pa je, da igra vlogo opazovalca dogajanja na trgu in kopališča z različnih zornih kotov predstavlja širši javnosti,« je ob zaključku akcije »Naj kopališče 2011« povedala Barbara Boh, direktorica podjetja Alpe Adria Media Marketing.

Naj kopališča so bila tudi v letošnjem izboru razdeljena v šest različnih kategorij. Med nagrajenci je precej »starih« prejemnikov priznanja za »Naj kopališče«, na prvih treh mestih pa je tudi nekaj novih ponosnih dobitnikov najvišjih priznanj. V kategoriji naravnih kopališč je največ glasov prejel lani drugouvrščeni, Simonov zaliv, drugo mesto je bilo Grajsko kopališče Bled, tretje pa je osvojilo obmorsko kopališče Talaso Strunjan. V kategoriji letnih kopališč v primerjavi z lanskim letom ni bilo sprememb. Na najvišji stopnički je Laguna – mestna plaža Ljubljana, na drugi Letno kopališče Celje in na tretji Letno kopališče Kranj. V kategoriji pokritih, v preteklih letih kategoriji vodnih parkov, so se zmage znova veselili v Vodnem mestu Atlantis. Mesto nižje je pripadlo Vodnemu parku Bohinj, tretje pa Aquaparku Žusterna. Terme Snovik so iz lanskega drugega letos napredovale do najvišjega, prvega mesta v kategoriji malih termalnih kopališč. Drugega mesta so se razveselili v Termah Radenci, tretjega pa v Termah & Wellnessu LifeClass Portorož. V kategoriji srednje velikih termalnih kopališč so največ glasov prejeli v Laškem, natančneje v Termalnem Centru Wellness Parku Laško. Mesto za njim so si priborili v Termah Zreče, na tretje mesto pa so obiskovalci z oddani glasovi uvrstili Terme Dolenjske Toplice. V kategoriji velikih termalnih kopališč je zmaga tudi letos pripadla Termam Čatež. Sledijo lani tretje, Terme Olimia z Aqualuno ter lani druge Terme 3000 Moravske Toplice.

Glede na to, da Slovenci nismo samo zapriseženi ljubitelji voda in kopanja v njih, ampak tudi pristaši kampiranja, so se v uredništvu radijske oddaje »Dobro jutro, Slovenija« povezali s strokovnjaki revije Avto-Dom ter spletnega portala www.avtokampi.si in prvič pripravili tudi izbor »Naj kamp«. Ta je  potekal deset tednov, z njim pa so bile prvič prestopljene tudi meje, saj je bilo v boj za najvišja mesta v devetih različnih kategorijah razvrščenih 259 slovenskih in hrvaških kampov. Ti sicer že imajo ocene domačih in tujih strokovnjakov, tokrat pa jih je ocenilo tudi slabih 21 tisoč uporabnikov. »Ocenjujemo, da izbor »Naj kamp« že ima svoje privržence in da 20.686 prejetih glasov v prvem letu akcije pomeni, da smo na pravi poti. Koristni podatki, osebne izkušnje in informacije iz prve roke so za ljubitelje kampiranja odločilnega pomena. Zavoljo izrazitega vzpona kampinga in karavaninga računamo, da se bo tudi izbor »Naj kamp« v prihodnje hitro razvijal ter pridobival na svojem pomenu,« je povedal Primož Longyka, direktor podjetja AS-Press, izdajatelj revije Avto-Dom in hkrati tudi organizator sejma Festival kamping & karavaning, ki je konec tedna potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Zmagovalni kampi so: V kategoriji manjših kampov v Dalmaciji so se na prva tri mesta uvrstili: kamp Biograd v Biogradu na moru, kamp Filip v kraju Sveti Filip i Jakov ter kamp Aloa na Bolu na otoku Braču. V kategoriji velikih kampov v Dalmaciji so največ glasov prejeli: kamp Straško v Novalji na otoku Pagu, kamp Šimuni v Šimunih, prav tako na otoku Pagu ter tretji po vrsti, kamp Solaris, Šibenik. Med manjšimi kampi Kvarnerja je največ glasov prejel kamp Lopari v Nerezinah na otoku Lošinj. Drugo mesto je osvojil kamp Bor na Krku, tretje pa kamp Zidine v kraju Lopar na otoku Rabu. Zmago v kategoriji velikih kampov v Kvarnerju si je priboril kamp Čikat v Malem Lošinju. Na drugo mesto se je uvrstil kamp Ježevac na Krku in tretje mesto kamp Njivice na Krku. V Istri so najboljši manjši kampi: kamp Ulika Rovinj, kranjski kamp Premantura - Pula in tretji najboljši kamp Materada iz Poreča. Med večjimi kampi v Istri pa so se na prva tri mesta uvrstili: kamp Zelena laguna v Poreču, kamp Stella Maris iz Umaga in kamp Lanterna v Taru. V kategoriji nudističnih in mešanih kampov je prvo mesto osvojil kamp Straško v Novalji na Pagu, drugo mesto pripada kampu Kanegra v Umagu, na tretjem mestu pa je pristal kamp Koversada iz Vrsarja. S številnimi kampi se lahko pohvalimo tudi v Sloveniji. Med manjšimi je največ glasov prejel kamp Kolpa v Vinici, sledi mu kamp Koren iz Kobarida in kamp Dolenjske Toplice. Najboljši slovenski večji kamp je postal kamp Terme Čatež v Čatežu ob Savi. Drugo mesto je osvojil kamp Šobec v Lescah na Gorenjskem, na tretje mesto pa se je uvrstil kamp Term 3000 v Moravskih Toplicah.

Pod blagovno znamko »Naj« že jeseni sledita naslednja izbora. Oktobra se bosta namreč začela izbora »Naj wellness« ter »Naj hotel«. V prvi polovici decembra pa se jima bo pridružil še najstarejši, izbor za »Naj smučišče 2011/2012«.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Simonov zaliv, Laguna, Atlantis, Snovik, Laško, Čatež, Kolpa...