Niti mraz in megla nista ovira za obisk Miklošovega senja v središču Murske Sobote - več tisoč obiskovalcev je najbolj segalo po kuhanem vinu in kuhanim klobasam

Miklavžev sejemPoleg „Trezinega senja" (Terezijin sejem), ki vsako leto 15. oktobra poteka v središču Murske Sobote, je „Miklošovo senje" (Miklavžev sejem), ki je na sporedu vsako leto 6. decembra (sv. Nikolaj je namreč zavetnik murskosoboške župnije in mesta Murska Sobota op.p.), gotovo ena največjih družabnih in tudi etnoloških prireditev v Murski Soboti in okolici. In to se je potrdilo tudi letos, ko kakšnim tristotim sejmarjem – razstavljalcem oz. prodajalcem, ter več tisočim obiskovalcem, niti mraz in megla, ki sta pritiskala ves dan, nista mogla do živega. Tako je tradicionalno Miklošovo senje tudi tokrat privabila množice obiskovalcev, saj je Slovenska in še nekatere ulice, že od zgodnjega jutra bila polna prodajalcev in obiskovalcev.

V soboto na klobaso in

Generacija prvošolčkov iz šolskega leta 1958/59 spet v šolskih klopeh

Obletnica šole 1958-66Bila je prav vesela in prijetna tista sobota, ko so se za svoje srečanje odločili, sedaj že sami upokojenci, ki so se prvič srečali natanko pred oseminpetdesetimi leti, ko so v šolskem letu 1958/59 bili prvošolčki in prvošolke na OŠ Radgona. Od takrat so naslednjih osem let skupaj sedeli v šolskih klopeh, si nabirali znanje in izkušnje v šoli, ki je takrat bila na radgonskem gradu, ter se potem razšli, vsak za svojim ciljem, vsak za svojo prihodnostjo. To je torej bilo pred dobrega pol stoletja, poleti 1966 in zato so kar nekaj časa potekale aktivnosti, da bi se omenjena generacija v kateri je kar 66 najstnikov končalo osnovnošolsko izobraževanje spet srečala. Hodili so v dveh oddelkih, kjer sta bila razrednika Avgust Posavec in Franc Stergar.

Prvič so se srečali pred 58, razšli pa pred 50 leti...

Znova lepo obiskan smučarski sejem v Gornji Radgoni - lastnike je zamenjalo veliko rabljene zimske in smučarske opreme

Ski sejem GRPodobno kot že skoraj 30 let doslej, je Smučarski klub Radgona, ki uspešno deluje več desetletij, in ki šteje okoli 130 članic in članov, tudi letos pripravil tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme in vseh drugih potrebščin za zimske športe in rekreacijo. Ker je interes ponudnikov opreme bil zelo velik, so sejem pripravili na prostem, ob gasilskem domu v Gornji Radgoni, kjer se je v lepem in sončnem, a dokaj mrzlem vremenu zbralo veliko prodajalcev in kupcev opreme kakor tudi opazovalcev. Medtem ko lastniki in upravljalci zimsko - športnih središč, smučišč, vlečnic, žičnic..., čakajo, da bi padlo čim več snega, ki da bi ostal 'vse tja do maja', pa v številnih slovenskih družinah razmišljajo o tem, kako nabaviti zelo drago smučarsko opremo. In ker je veliko družin, ki si ne morejo privoščiti nove in drage smučarske opreme, ob tem pa predvsem otroci hitro prerastejo tovrstno opremo, so prav dobrodošli 'sejmi rabljene smučarske opreme', katere po večini slovenskih mest in krajev organizirajo smučarski in drugi klubi.

Otroška oprema je bila najbolj iskana

Sveti Miklavž pričakal otroke v trgovini Jager v Radencih

Sveti Miklavž JagerSpet je leto naokrog, in tu je mesec december, ki ga poznamo kot mesec lepih mislih, miru, voščil ter obdarovanj. Prav tako sodijo v ta sklop prazničnih dogodkov ali kot rečemo v ljudskem tonu » Veseli december«, trije dobri možje, ki obdarujejo pridnost otrok, sveti Miklavž ter lika Božiček in Dedek Mraz.

Prišel je Sveti Miklavž

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Bogastvo slovenske oblačilne zapuščine

 

Navdušujoča etno kolekcija „Belo“ - bela nostalgija, ugledne strokovnjakinje doc. Sonje Šterman iz Prlekije

Bela nostalgijaV prleškem kraju Veržej, ki slovi po edinstvenem mlinu na reki Muri, natančneje v brezčasnem Babičevem mlinu, je potekalo fotografiranje enkratnih modelov, ki nam kažejo bogastvo slovenske oblačilne zapuščine. Ob tem je nekaj izvrstnih fotografij nastalo na slamnatem seniku, ki nas, z enkratno etno kolekcijo, poimenovano „Belo“ - bela nostalgija, vrača v stare zgodbe, kakršnih se spominjajo samo najstarejši med nami.

Belina oblačil iz ročno tkanih naravnih materialov slovenske zakladnice, je namreč prevzela ugledno prleško oblikovalko, sicer predavateljico na Visoki šoli za dizajn, doc. Sonjo Šterman (rojena v Ilovcih – Miklavž pri Ormožu), ki je ustvarila kolekcijo oblačil, katera v nas vzbujajo nostalgijo. S pomočjo Etnografskega muzeja v Ljubljani je raziskala zakladnico bogate slovenske zapuščine in poustvarila tiste detajle, ki danes v novi kolekciji zaživijo kot sodobna oblačila.

Belina kreacij in uporabljeni materiali simbolizirajo „bele noše“, kot so panonski tip ljudskih noš poimenovali v Beli krajini, pa tudi v Prekmurju in vzhodnem delu Štajerske. Uporaba ročno tkanega platna iz naravnih in nebarvanih materialov velja danes za vrednoto; domala do sredine 19. stoletja pa je ta material predstavljal vsakodnevno in tudi praznično izbiro večinskega prebivalstva v Sloveniji. Ročno tkani bombaž in lan nudita velik ustvarjalni prostor. Izkoriščen je dobesedno v vsej svoji širini; izkoriščen je vsak »živ« rob, ki so ga na starih ročnih statvah stkale spretne roke. Modeli so nastali z uporabo kombinacije ročno in strojno izdelanih šivov. Zunanji robovi so ročno izdelani, poudarjeni z različnimi šivi, ki so včasih krasili robove oblačil. Bogastvo vezenja naših prababic je uporabljeno kot detajl na posameznih delih oblačil, ki v sodobnem vzorcu združujejo staro in novo, preteklost in prihodnost.

Za gubanje so značilne položene in prešite gube ter urejeno nabrano in s spodnje strani utrjeno gubanje, ki ga je v preteklosti bilo mogoče videti na "rokavcih"pri platnenih srajcah iz 19. stoletja in začetka 20. stoletja. Na novih kreacijah detajli rokavcev zaživijo kot robovi oblek in izrezov, ki tvorijo elegantno strukturirano površino. Krašenje s klekljano čipko, značilno predvsem za Idrijo, je pomemben del slovenske tradicije. V izročilu je klekljana čipka uporabljena kot del ambientalne in oblačilne kulture, vedno pogosteje pa čipka doživlja razcvet tudi na oblačilih. Na kreacijah Sonje Šterman se pojavlja kot nakit ali kot obroba oblačil in tvori nežen prehod med oblačili in kožo. Okrasni prešivi in vezenje so razvidni na mnogih tekstilnih izdelkih naših prababic. V obliki staroslovanskega šiva zaživijo tudi na sodobnih kreacijah. Tvorijo dinamično površino in bogato strukturo, ki hkrati predstavlja popolnoma sodobne površine oblačil z dodano vrednostjo. Križna vezenina, nekoč značilna kot del prta, danes zaživi na bluzici in pasu, ki z več funkcionalnim načinom nošenja vedno znova predstavlja individualno rešitev. Igrive resice kot zaključni robovi so nekoč predstavljali dolžine moških hlač v Beli krajini in Pomurju. Tokrat v izdelavi posebnega šiva, zaključujejo dolžine kril in oblek in tako v oblačila vnašajo sproščenost in razgibanost. Vezanje s trakovi je bilo pogosto uporabljeno že nekoč. Predstavlja nežen detajl, ki ga je v svojih kreacijah izkoristila tudi oblikovalka...

Kot rečeno, fotografiranje modelov je potekalo v osrčju Prlekije, v Veržeju. Prvi del fotografij je nastal v brezčasnem Babičevem mlinu, lastnice Karmen Babič, ki nadaljuje tradicijo svojega očeta Mirča Babiča, ta pa zapuščino svojih prednikov,… Tam se čas ustavi in zaprašene papirnate vreče, skrinje za moko, žita in sita nudijo sodobnim oblačilnim podobam varno zatočišče preteklosti in čudovito okolje za modno fotografijo. Na slamnatem seniku, ki nas vrača v stare zgodbe, je nastalo še nekaj fotografij modelov. Fotografije so nastale ob skrivnostnem ritmu mlinskih koles, ob prleških pogačah, ob iskrivem prleškem narečju. Oblikovalka modelov in stilistka doc. Sonja Šterman je tako na »domačih tleh« nostalgično nizala nove kombinacije. Ob manekenkah Klari Kobe in Sari Malačič, sta ji pri delu pomagala še fotograf: Vanjo Grobljar ter make up in asistent stilista: Iva Katalenič.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Bogastvo slovenske oblačilne zapuščine