Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Letos pet zlatih priznanj v občini Radenci

 

Komisija ocenila urejenost krajev, naselij, vrtcev, šol, gospodarskih družb... 

Priznanja RadenciLetošnji Svetovni dan turizma, 27. september, so v občini Radenci obeležili svečano. V tem turistično - zdraviliškem kraju, kjer posvečajo veliko pozornost skrbi za urejenost okolja, so namreč podelili posebna priznanja.

Prizadevna občinska komisija (Jožica Sečko; Janja Fekonja, Sonja Kreslin, člani ter Rade Bakračevič, predsednik) za urejanje okolja, namreč že leta spremljajo aktivnosti prebivalcev Radencev za urejanje svojega kraja. In letos so se odločili petim ustanovam, krajem in gospodarskim subjektom v občini podeliti enakovredna priznanja za skrb za okolje v akciji: »Moja dežela lepa in gostoljubna«. Komisija je skupaj z Društvom upokojenci Radenci, za podelitev zlatih priznanj izbrala prav Svetovni dan turizma, in sicer na posebni prireditvi, v prostorih Doma starejših občanov »DOSOR« v Radencih.

S podelitvijo odličij obeležili svetovni dan turizma

Na prireditev so prišli številni gostje (Janez Rihtarič, župan občine Radenci, Janez Konrad, radenski podžupan, Vera Sever, predstavnik občine za turizem, Niko Brus, predsednik KS Radenci, Marko Vaupotič, predsednik KSi Kapela, Mateja Hauser, direktorica »Dosor« d.o.o., Milena Rajk, direktorica podjetja Kapela Vinogradništvo in vinarstvo d.d., Gorazd Gider, direktor marketinga Zdravilišča Radenci, Marija Erveš, predsednica DU Radenci, Sonja Kreslin, direktorica Zavoda za turizem in šport Radenci. Zlata priznanja sta podelila Rade Bakračević, predsednik občinske komisije za ocenjevanje urejenosti kraja, in radenski župan Janez Rihtarič, prejeli pa so jih: župan Vas Boračeva – vaško jedro, DOSOR d.o.o.dom starejših občanov Radenci, Kapela – vinogradništvo in vinarstvo d.d., Turistično društvo »Klopotec« Kapela in Zdravilišče Radenci.

Župan Rihtarič pohvalil delo komisije in čestital prejemnikom priznanj

Župan Janez Rihtarič je v svojem pozdravnem nagovoru čestital dobitnikom zlatih priznanj, pohvalil delo občinske komisije za ocenjevanje urejenosti kraja in pozval vse krajane Radencev da s skupnimi močmi vrnejo Radencem ugled, ki ga je znano zdravilišče nekoč imelo. Ob tem je prav, da se spomnimo, da je kraj Radenci več let zasedal prvo mesto po urejenosti kraja v Sloveniji, kamor ga je uvrstila Turistična zveza Slovenije. Prav tako so Radenci nosilec »Turističnega nageljna« za izredne uspehe v turistični ponudbi, ki ga je podelila Televizija Slovenije. Seveda je vsem nagrajencem čestital tudi Rade Bakračević, predsednik komisije, ki je izrazil upanje, da bodo v občini Radenci tudi v bodoče posvečali veliko pozornost urejenosti in videzu okolja.

Družba Kapela – vinogradništvo in vinarstvo d.d. je prejela priznanje ob letošnji obeležitvi 90 – letnice obstoja in uspešnega delovanja, še posebej ker si je s prihodom sedanje direktorice Milene Rajk, leta 2008, zadala smele načrte in cilje, ter zastavila novo vizijo in strategijo, ki jo uspešno realizira na zadovoljstvo zaposlenih, domačinov iz občine Radenci ter seveda vseh gostov in turistov. Začetek delovanja družbe Kapela d.d. sega v leto 1921, ko so vinograde podržavili in ustanovili Banovinsko posestvo. Zdravilišče Radenci je priznanje prejelo, ker je kljub gospodarski krizi in recesiji vseeno eden paradnih konjev turizma, ne le v občini Radenci temveč širše v Pomurju. Skrb za goste in s tem za urejenost kraja pa seveda ni ostala neopažena niti članom komisije. Prvi gostje so zdravilišče obiskali že pred skoraj 130 leti, natančneje leta 1882. Torej prihodnje leto bodo v zdravilišču dejansko obeležili visok in okrogel jubilej.

Kraj Boračeva, ki je v letu 2006 praznoval 900 – letnico obstoja je prava oaza za vedno več prebivalcev, ki se tam naseljujejo. Boračeva spada med najstarejše kraje na Murskem polju, ki se omenjajo v srednjeveških listinah. Boračeva, kjer domuje tudi polnilnica mineralne vode Tri srca, je skozi daljše obdobje zgledno urejen kraj, tako posamezne hiše, kakor tudi poti, potoki, mostovi in ostali skupni objekti. Vse to pozitivno vpliva na prijetno bivanje vseh domačinov, njihovih gostov ter poslovnih partnerjev tamkajšnjih gospodarskih subjektov. Seveda vse to vpliva tudi na lepši in bolj urejen videz celotne občine Radenci.

Dosor - Dom starejših občanov Radenci je Dom v pravem pomenu besede. Je skupnost, kjer razlike med stanovalci, njihove individualne potrebe in želje, izkušnje in življenjske zgodbe vsakega posameznika predstavljajo osnovo za sobivanje. Vsako življenje piše svoj roman in zaposleni so pripravljeni, da se tiho in neopazno vključijo v zgodbe njihovih stanovalcev. Storitve institucionalnega varstva starejših razvijajo od avgusta 2008. Dom je polno zaseden (178 mest) in zaposluje 92 sodelavcev, ki so pripravljeni, spoprijeti se z izzivom in postati del skupine, ki želi razbijati toge stereotipe o starosti. Tudi zaradi tega se v Dosor-ju lotevajo projektov, ki omogočajo drugačen vpogled v starost, razvijajo medgeneracijsko sodelovanje in vabijo v institucijo, kamor običajno ne zaidemo. Skratka, Dosor je mesto dogajanja, druženja in srečevanja...

Turistično društvo Klopotec Kapela je bilo ustanovljeno v letu 1996, torej letos obeležuje 15 letnico zelo ustvarjalnega dela. Delovanje društva z okoli 100 članicami in člani je usmerjeno na več področij turistične ponudbe, zlasti k ohranjanju naravne kulturne dediščine ter običajev iz preteklosti. Društvo je bilo pobudnik oživitve Atilove legende, ki se je med domačini z ustnim izročilom ohranila iz roda v rod. V ta namen so člani društva uredili Atilovo sprehajalno pot 1997. leta in izdali propagandni material v slovenskem in nemškem jeziku. Postavili so obnovljeno vinogradniško prešo, leseni vinski sod prostornine 6100 litrov, zasadili vzorčni nasad vinske trte, v letu 2004 so posadili tudi potomko najstarejše vinske trte iz Maribora ter uredili prireditveni prostor. Posebno skrb posvečajo člani društva urejanju okolja s čistilnimi akcijami in ocvetličenju javnih površin. Predsednica društva, ki odlično sodeluje s številnimi sorodnimi društvi v okolici, je Jasna Divjak.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Letos pet zlatih priznanj v občini Radenci