Minuli konec tedna, zadnji v mesecu novembru, je bilo sila veselo in razigrano v družini Lovrec iz Prlekije. Kako tudi ne, ko pa sta ponovno, po šestdesetih letih zakona, obnovila poročne zaobljube, Ana (rojena leta 1938) in Leopold Lovrec (1929) iz Trnovcev, v prleški občini Sveti Tomaž. Civilni obred biserne poroke je v Kulturnem domu, opravil župan občine Sveti Tomaž, Mirko Cvetko, cerkveni obred ter sveto mašo pa farni župnik Tomislav Roškarič. Ani in Leopoldu so se v zakonu rodili štirje sinovi (Milan, Franc, Mirko in Janez) in dve hčerki (Ivanka in Olga). Jesen življenja jima lepša štirinajst vnukov in osem pravnukov.
Tik pred začetkom prazničnega decembra, enako kot pred pol stoletja, ko sta se mlada soseda zaljubila in poročila, sta svojo zlato poroko obeležila Marija in Ciril Rajter iz Sp. Ročice pri Benediktu. In pri njiju popolnoma drži tisto, kar sta zapisala v povabilu na zlatoporočno slavje, in sicer „Poroka združi dve ločeni črti v eno; dvema življenjema brez smisla določi delo in podvoji moč posameznika, da ga lahko opravi; dvema osebama podeli razlog za življenje in nekaj, kar je vredno živeti". Zlato poroko sta Marija in Ciril praznovala v krogu domačih in prijateljev, na isti dan kot sta se pred petdesetimi leti poročila.. Svojo zvestobo sta tudi tokrat potrdila pred matičarjem, katerega je poosebljal župan občine Benedikta Milan Gumzer, in v farni cerkvi sv. Benedikta.
V krogu domačih in prijateljev sta 60 let skupnega zakonskega življenja - biserno poroko, praznovala Ivanka in Janez Sedej iz Žepovcev v Apaški dolini. Zakonsko zvestobo sta potrdila ob civilni poroki, ki jo je opravil župan občine Apače Franc Pižmoht, ki je ob tej priliki bisernoporočencema izročil svečano listino občine Apače. Ivanka se je rodila leta 1936 v Radovici pri Metliki. Janez pa je rojen leto pozneje na Cerkljanskem, ta del Slovenije je po prvi svetovni vojni pripadel Italiji. Ivanka in Janez sta med drugo svetovno vojno doživela veliko hudega. Že leta 1942 je italijanski okupator Ivankinega očeta odpeljal na Rab, odkoder se ni vrnil. Janezov oče pa je kot partizan ostal v Dachau. Od treh bratov, ki so bili v partizanih je najmlajši padel aprila 1945. Njegovo rojstno vas pa so Nemci novembra 1943 požgali.
Prijave samo do ponedeljka, 24. oktobra 2011
Katero dekle bo 16. Slovenska vinska kraljica za leto 2012?
Slovenija, kot vinorodna dežela, s tradicijo vinske kulture in pridelave vina že tradicionalno izbira Vinsko kraljico, ki pomaga promovirati slovenska vina, vinogradništvo in lepe slovenske vinorodne dežele. In tako smo od uvedbe projekta "Slovenska vinska kraljica", katerega nosilec je Pomurski sejem d.d. iz Gornje Radgone, od leta 1996 imeli že petnajst kraljic.
Sedaj pa je vodstvo Pomurskega sejma d.d., razpisalo natečaj za 16. Vinsko kraljico Slovenije za leto 2012, dekleta pa se morajo prijaviti najpozneje do ponedeljka, 24. oktobra 2011, kar pomeni, da ni več veliko časa, in to na naslov Pomurski sejem d.d. Cesta na stadion 2, 9250 Gornja Radgona (vinska kraljica), ali na e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. . Iz katere slovenske vinorodne dežele oz. katerega vinorodnega okolja bo 16. slovenska vinska kraljica je težko napovedovati. Organizatorji pa pričakujejo, da se bo na razpis prijavilo veliko mladih deklet iz vse države, kajti prijavo lahko pošljejo vsa Društva vinogradnikov v Sloveniji ter tudi posamezniki in seveda same kandidatke za kraljice. Prijava kandidatke na natečaj mora vsebovati: stalni naslov kandidatke z rojstnimi in kontaktnimi podatki, podatke o izobrazbi, kratek življenjepis in fotografijo.
Po Statutu projekta se na natečaj lahko prijavijo dekleta stara med 18. in 25. letom starosti, ki so samskega stanu, so državljanke republike Slovenije, imajo dobro znanje o vinih, znanje enega svetovnega jezika in vozniški izpit. Na posebnem testiranju prijavljenih kandidatk, kjer bo izbrana kraljica z enoletno mandatno dobo, bodo dekleta morala pokazati dobro strokovno znanje s področja vinogradništva, vinarstva in trženja vin, enako pa tudi ustrezno znanje tujih jezikov, kajti odlična slovenska vina je potrebno predstavljati tudi v tujini. Ob tem bo komisija ocenjevala tudi sposobnost javnega nastopanja in komuniciranja vseh kandidatk, ki morajo ob prijavi priložiti tudi svojo sliko. In šele takrat bo posebna komisija izbrala naslednico 15. kraljice Simone Žugelj iz Čuril pri Metliki.
Slovenska vinska kraljica sicer veliko potuje, spoznava nove ljudi, njihove navade in seveda vina. Na teh potovanjih pa zastopa vina iz vseh treh slovenskih vinorodnih dežel in vseh 14 vinorodnih okolišev, in si v javnosti prizadeva za njihovo razpoznavnost ter širjenje kulture pitja vina, in to na vsakem mestu, še posebej, na prireditvah povezanih z vinom. Tako je Vinska kraljica Slovenije ambasadorka slovenskih vinogradnikov, slovenskih vin in lepe dežele Slovenije. »Pomurski sejem d.d. je nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije od leta 2000. Cilj te institucije je promocija slovenskih vin, vinogradništva, slovenske vinorodne dežele kot zanimive turistične destinacije ter dvigovanje kulture pitja vina. Za leto 2012 razpisujemo natečaj za izbor vinske kraljice Slovenije, ki bo ambasadorka slovenskih vinogradnikov, slovenskih vin in naše dežele. Prepričani smo, da je v Sloveniji mnogo deklet, ki so sposobne in bi želele biti ambasadorke slovenskih vinogradnikov in promotorke Slovenije. Zato pozivamo vse tiste, ki ustrezajo pogojem, ki spoštujejo vinsko izročilo in delo vinogradnikov in vinarjev, ki ljubijo svojo domovino deželo Slovenijo in želijo širiti dober glas o njenih izvrstnih vinih doma in v tujini, da pošljejo svoje prijave«, pravi Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma d.d.
PRVIH PETNAJST...
Sedaj ko so razpisali natečaj za 16. slovensko vinsko kraljico, je zanimivo videti katerih 15 deklet je dosedanjih „lastnic slovenskega vinskega dvora“, in sicer vse od leta 1996. Najprej je to bila Lidija Mavretič iz Bele krajine (1996), sledijo pa Selma Lukač s Koprskega (1997), Katarina Jenžur iz Posavja (1998), Irena Kupljen iz Radgonsko - kapelskih goric (1999), Martina Stegovec z Vipavskega (2000), Jerneja Bratuša iz Noršincev pri Ljutomeru (2001). V letu 2002 je bila kraljica Tjaša Koroša ravno tako iz Ljutomersko - ormoških goric, v letu 2003 pa Simona Štraus iz Šmarsko – virštajnskih goric. Leta 2004 je to bila Vesna Bajuk iz okolice Metlike v Beli krajini, potem v letih 2005 in 2006 Maja Cigoj iz okolice Ajdovščine, v letu 2007 Maja Benčina iz okolice Vipave, v letu 2008 je to bila Svetlana Širec (iz Krčevine, torej iz mariborsko – ptujskega območja), leto 2009: Karolina Kobal (Vrhpolje pri Vipavi), leto 2010 kot rečeno: Andreja Erzetič (Vedrijan v Goriških Brdih); leto 2011: Simona Žugelj (Čuril pri Metliki); Letos 2012?
Tukaj si lahko ogledate slike.
{jgototop}{/jgototop}
