Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Najboljši kvasenici sta spekli Ema in Majda

Naj kvaseniceVsako leto, konec aprila v občini Sveti Jurij ob Ščavnici obeležujejo svoj praznik – Jurijevo, in tako so tudi letos v omenjeni prleški občini potekali številni dogodki in prireditve. Med slednjimi tudi 4. ocenjevanje kvasenic, ki ga je pripravilo Društvo podeželskih žena Sv. Jurij ob Ščavnici. Kot pravi predsednica društva, v katerem se med drugim prizadevajo ohranjati kulturno dediščino, Ema Lančič, je bilo tudi 4. državno prvenstvo Prleških kvasenic s skutnim nadevom, namenjeno ohranjanju peke te domače jedi. Na državno ocenjevanje pri Sv. Juriju ob Ščavnici se je tokrat prijavilo devet gospodinj iz širšega slovenskega območja, kar je sicer nekoliko manj kot lani. Kljub temu je strokovna komisija, katero so sestavljale: Zdenka Mesarič, Ida Mir (obe strokovni učiteljici kuharstva na SŠGT Radenci), in članica DPŽ Sv. Jurij, Helena Žajdela, imela kar težavno delo izbrati najboljše.

Na 4. ocenjevanju komisija izbirala med devetimi prleškimi kvasenicami

Skupaj za ohranitev miru in sožitja med narodi

Veterani PomurjeNa posebni slovesnosti v Mestni hiši v Ljutomeru so predstavniki domoljubnih in veteranskih organizacij z območja celotnega Pomurja podpisali sporazum o ustanovitvi regijske Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Pomurja (KoDVOP). Slovesnega podpisa tega pomembnega dokumenta so se poleg gostitelja, podžupana občine Ljutomer, Nika Miholiča udeležili tudi drugi visoki gostje, predstavniki in predstavnice republiških zvez, pod okriljem katerih te organizacije, odbori, društva in združenja iz pomurske regije delujejo.

Ustanovljena Koordinacija domoljubnih in veteranskih organizacij Pomurja

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Revitalizacija Negovskega jezera

( 2 Ocen ) 

Projekt Revitalizacija naravnega in turističnega bisera Ščavniške doline - Negovsko jezero dobiva končne rezultate

Revitalizacija Negovskega jezeraV prihodnosti je na Negovskem jezeru načrtovano narediti lesena mostova čez jezero, učno pot, prostor za kopanje, prostor za ribiče, učni poligon, prostor, ki bo zaščiten, šotorišča, druga prenočišča in ponudbo domače hrane

Negovsko jezero, ki ga polni Kunovski potok, je naravni potencial, ki še ni vključen v trajnostni razvoj kraja Negova ter širše okolice. Zaradi težav z ekološkim stanjem vode v jezeru bo projekt pomemben prispevek k pripravi strokovnih podlag in izhodišč za fizično revitalizacijo. Gmotno je bil podprt iz programa LEADER, kot sprejet predlog Lokalne akcijske skupine (LAS) Prlekija. Projekt je zavod Pora – razvojna agencija Gornja Radgona prijavila na razpis 9. maja 2012, pogodbo pa podpisala 30. januarja 2013. Nato je izvedla javno naročilo, na katerem je bil izbran Mednarodni center za ekoremediacije pod vodstvom strokovnjakinje prof. dr. Ane Vovk Korže in pod okriljem Filozovske fakultete Maribor Univerze v Mariboru (FF UM). Bistvo projekta je oblikovati prostorski načrt revitalizacije Negovskega jezera in izbrati načine revitalizacije, saj bo sonaravna in turistična oživitev jezera prispevala k ohranjanju in povečanju biotske raznovrstnosti zaščitnega območja Krajinski park Negova in Negovsko jezero, k spodbujanju trajnostnega upravljanja s podeželskimi viri, k izobraževanju in ozaveščanju prebivalstva o pomenu območja ter ponujala nove možnosti razvoja turizma.

Trije tipi delavnic

»S tem projektom smo izdelali študije, kjer smo prišli do spoznanja, kaj je potrebno na jezeru narediti in vse to na podlagi  treh delavnic in poletne šole, ki so se izvajale,« je povedala Nuša Pavlica Jakovljevič, projektni vodja na zavodu Pora.

1.tip delavnic je 2. junija 2013 potekal na OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova, in sicer z lokalno skupnostjo, ki je največja ciljna skupina. Lokalno prebivalstvo bo vključeno kot uporabnik revitaliziranega jezera. Od domačih ljudi so želili zbrati koristne predloge. »Imeli smo debate in ugotovili, da je jezero in okolje okrog jezera res onesnaženo. Zaradi tega smo se najprej odločili narediti čistilno akcijo. Pora je vsem občanom poslala vabilo za sodelovanje na akciji in z odzivom ljudi bila tudi zadovoljna. Poleg akcije so padli tudi predlogi revitalizacije. Predlagali so učne poti, kopališče, ponudba domačih izdelkov, počitniške hišice, leseni most čez jezero in ribolov. Na tej delavnici je bil večji poudarek na izobraževalni noti Negovskega jezera,« je razlagala Pavlica Jakovljevič.

2.tip delavnic je bil namenjen mladim, ki so potekale v juniju, juliju ter avgustu. Na teh delavnicah so oblikovali različne scenarije razvoja ob Negovskem jezeru ter možne oblike revitalizacij z uporabo ekoremediacij. Delavnice z mladimi so se izvajale na izobraževalnih ustanovah (fakultetah, šolah in drugih zavodih) ter preko spleta. Vključili so različne ciljne skupine mladih, tudi najmlajše, poudarek pa je bil na študentih in dijakih, ki živijo na ožjem in širšem območju Negovskega jezera. »Med dijaki je sicer bilo manjše zanimanje, je pa bilo toliko večje med študenti. Največje probleme, ki jih ti vidijo na jezeru, so izguba življenskih vrst, neurejeni kanalizacijski pretoki v bližini jezera, neurejeno upravljanje jezera, onesnažena voda, zamuljevanje jezera, nižanje vodne gladine, kmetijska dejavnost v bližini jezera in poraščenost jezera z Rumenim blatnikom, ki je razširjen zaradi onesnaženja,« je nadavljevala. Celotna organizacija izvajanja projekta je potekala pod vodstvom Mojce Kokot Krajnc, mlade raziskovalke na Mednarodnem centru za ekoremediacije FF UM. »V sklopu te delavnice smo na OŠ dr. A. Trstenjaka Negova otroke prosili, da napišejo, kako vidijo jezero v prihodnosti in kaj si tam želijo, da bi bilo. Največ jih je želelo kopanje, prostor za druženje in poletne taborje,« je z nasmehom pripovedovala Jakovljevičeva.

3.tip delavnic smo organizirali za strokovno javnost s področja ekoremediacij, vodarstva in turizma, ki se je izvajal 4. septembra 2013 na OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova. Na delavnici so strokovnjaki preučili predloge revitalizacij jezera s strani lokalnega prebivalstva in mladih ter predlagali variantne rešitve revitalizacij za območje jezera. Na tej delavnici so tudi predstavili rezultate drugih dveh delavnic ter poletne šole, predstavili pa so tudi predloge funkcijske delitve oz. conacije Negovskega jezera na osnovi interesa lokalne skupnosti ter ta predlog dopolnili s stališči ribičev, predstavnika ARSO, predstavnice občine Gor. Radgona ter predstavnika Komunale in drugih.

Poletna šola

Poletna šola je trajala tri dni, od 2. do 4. julija na OŠ dr. AntonaTrstenjaka Negova, v učni občini Poljčane ter na terenu ob Negovskem jezeru. Povabljeni so bili študentje Pomurske regije in širšega območja vzhodne Slovenije. Sodelovalo je dvajset študentov iz različnih študijskih smeri, in sicer študenti iz Višje šole naravovarstva v Šentjurju, študenti geografije iz FF UM, študenti biologije Fakultete za naravoslovje in matematiko (FNM UM), študenti matematike FNM UM, študenti managementa, študenti bionike iz Višje strokovne šole Ptuj, študenti kmetijskega managementa, študenti ekologije FNM UM, študentka dediščine turizma Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem in študent gradbeništva Fakultete za gradbeništvo UM. Stanje vode v Negovskem jezeru so na poletni šoli analizirali iz vidika fizikalnih in kemijskih analiz in ugotovili povečano vsebnost dušika in fosfatov, medtem ko druge vrednosti niso presegale normativov. Ni pa bila opravljena mikrobiološka analiza, ki bi pokazala stanje bakterij in zato še ne moremo govoriti o čistosti vode, vsekakor pa lahko trdimo, da voda ni v tako slabem stanju, da ne bi bila možna revitalizacija. Poleg že prej omenjenih dejavnosti in rezultatov, do katerih so študentje prišli, pa je njihov končni rezultat turistično-informativna tabla, na kateri bo prikazan naravni ekosistem Negovskega jezera.

Končni rezultat projekta

»Rezultat projekta je katalog, v katerem bodo vsi izsledki, rezulatati delavnic, našteti ekoremediacijski ukrepi, kako rešiti in očistiti jezero. To bo katalog, iz katerega bomo naredili finančni načrt. Poleg kataloga, ki bo objavljen kot e-katalog na naši spletni strani, bodo med prebivalce razposlane tudi zloženke, na katerih bodo krajši izsledki celotnega dela in dognanj projekta,« je razložila Pavlica Jakovljevič.

Potrebna conacija in izdelani izgled Negovskega jezera

Za nadaljevanje projektov v sklopu revitalizacije Negovskega jezera je potrebno izdelati conacijo – cone upravljanja z obalo in vodo. Izdelana conacija mora biti vključena v Občinski prostorski načrt. S tem so odprta vrata za nadaljno izvajanje projektov revizalizacije.
»Mojca Kokot Krajnc in prof. dr. Ana Vovk Korže sta naredili conacijo na podlagi predlogov, ki so nastali na delavnicah in poletni šoli. Končni predlogi so tako narediti lesena mostova čez jezero, učna pot, prostor za kopanje, prostor za ribiče, učni poligon, prostor, ki je zaščiten, šotorišča, druga prenočišča in ponudba domače hrane,« je še dodala

Nadaljni projekti revitalizacije

Za letos so projekti revizalizacije končani.  Projekta, ki sta prva na seznamu za prihodnje leto sta ureditev pri pritoku in iztoku jezera in priprava izvedbenega načrta za naravno kopališče. Vse pa je seveda odvisno od razpoložjivosti sredstev. »Glavno je, da imamo nabor idej, na podlagi katerih se lahko odločimo s čim bomo začeli,« je še povedala Jakovljevičeva.

Skupna zgodba Negove

»Povezati in narediti je potrebno skupni projekt oziroma turistični produkt, kjer se jezero ne bo prodajalo le samo po sebi, ampak bo zaokrožena zgodba skupaj s samim krajem Negova in Negovskim gradom. Dejanski cilj je torej Negova kot turistična destinacija, kjer se bo okrog in na jezeru dobila domača ponudba, možnost kopanja in prenočišča, hkrati pa bodo organizirani ogledi gradu in kraja,« je zaključila Pavlica Jakovljevič.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Revitalizacija Negovskega jezera