Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Pozdravil jih je tudi novi župan Roman Leljak

Gasilski veteraniTik ob izteku leta 2018 je PGD Janžev Vrh organiziral in gostil tradicionalno srečanje gasilskih veteranov in gasilskih veterank Gasilske zveze občine Radenci. Gre za tradicionalno srečanje, ki poteka vsako leto ob koncu leta in ga vsako leto gosti drugo društvo. Letošnjega tradicionalnega srečanja v gasilskem domu Janžev Vrh se je udeležila stotnija gasilskih veteranov in veterank, katere sta pozdravila Franc Bratkovič, predsednik veteranov GZ Radenci, in prvič novi župan občine Radenci, Roman Leljak. Slednji je v svojem nagovoru izpostavil pomen gasilstva in tudi pomen dela gasilskih veteranov. Predstavil je tudi nekatere naloge, ki jih namerava občina Radenci realizirati v naslednjem letu.

Stotnija gasilskih veteranov GZ Radenci na Janževem Vrhu

Zavijanje daril je lahko zabava in ohranjanje okolja

Rastišče - zavijalnicaPo izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve, je radgonska Iniciativa Rastišče, prav v času prazničnega obdarovanja, pripravila novo akcijo, tokrat z naslovom Zavijalnica - zavijanje daril na trajnostni način. V prostorih Mladinskega centra Gornja Radgona se je zbralo več deset zainteresiranih, ki se zavedajo, da lahko na najrazličnejših področjih svojega vsakdana znatno prispevamo k varovanju okolja. „V Iniciativi Rastišče si prizadevamo nuditi alternativo uveljavljenim, do narave škodljivim navadam.

Iniciativa Rastišče pripravila prikaz zavijanja daril na trajnostni način

Vesela je čestitk župana in predsednika upokojencev

Marija ŽnidaričTako kot je že vrsto let običaj v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, ko odgovorni obiskujejo in obdarijo jubilante, so tamkajšnji župan Anton Slana, ter predsednica in aktivistka KO RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Cvetka Fiala in Rozina Kraner, obiskali in obdarili Marijo Žnidarič, ki je tik pred iztekom leta 2018 obeležila 90. življenjski jubilej. Kot nam je povedala je bila obiska nadvse vesela. Po čestitkah, izročenih darilih in zapeti Zdravljici, v kateri so sodelovali tudi hčerka Marija z življenjskim sopotnikom Darkom, in sin Franc z ženo Zdenko, je ob bogato obloženi mizi, ki jo je pripravila njena snaha Zdenka, sledil prijeten klepet in druženje. Ob kramljanju ji je lepo čestitko za jubilej prinesel še poštar, poslala pa sta ji jo predsednik in tajnica DU Sv. Jurij ob Ščavnici Marjan in Jožica Korelc.

Marija Žnidarič iz Žihlave obeležila lep življenjski jubilej, 90. rojstni dan

Potrošniki za gostilno iz Križevcev, stroka za gostilno iz Bakovcev

Zlata ponevPomurski tednik Vestnik je drugo leto zapored pripravil izbor „Zlata ponev Pomurja". Slovenske pokrajine si namreč prizadevajo, da bi izboljšale gostinsko ponudbo, ki je eden od temeljev turističnega prizadevanja naše države. In v omenjeni medijski hiši so pripravili izbor in ocenjevanje gostiln, restavracij in turističnih kmetij v regiji. Bralci Vestnika in širša javnost je z glasovnicami in oddajo glasov na spletni strani izbrala najbolj popularno gostilno v Pomurju.

Zlata ponev za gostilni Zorko in Rajh

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Revitalizacija Negovskega jezera

( 2 Ocen ) 

Projekt Revitalizacija naravnega in turističnega bisera Ščavniške doline - Negovsko jezero dobiva končne rezultate

Revitalizacija Negovskega jezeraV prihodnosti je na Negovskem jezeru načrtovano narediti lesena mostova čez jezero, učno pot, prostor za kopanje, prostor za ribiče, učni poligon, prostor, ki bo zaščiten, šotorišča, druga prenočišča in ponudbo domače hrane

Negovsko jezero, ki ga polni Kunovski potok, je naravni potencial, ki še ni vključen v trajnostni razvoj kraja Negova ter širše okolice. Zaradi težav z ekološkim stanjem vode v jezeru bo projekt pomemben prispevek k pripravi strokovnih podlag in izhodišč za fizično revitalizacijo. Gmotno je bil podprt iz programa LEADER, kot sprejet predlog Lokalne akcijske skupine (LAS) Prlekija. Projekt je zavod Pora – razvojna agencija Gornja Radgona prijavila na razpis 9. maja 2012, pogodbo pa podpisala 30. januarja 2013. Nato je izvedla javno naročilo, na katerem je bil izbran Mednarodni center za ekoremediacije pod vodstvom strokovnjakinje prof. dr. Ane Vovk Korže in pod okriljem Filozovske fakultete Maribor Univerze v Mariboru (FF UM). Bistvo projekta je oblikovati prostorski načrt revitalizacije Negovskega jezera in izbrati načine revitalizacije, saj bo sonaravna in turistična oživitev jezera prispevala k ohranjanju in povečanju biotske raznovrstnosti zaščitnega območja Krajinski park Negova in Negovsko jezero, k spodbujanju trajnostnega upravljanja s podeželskimi viri, k izobraževanju in ozaveščanju prebivalstva o pomenu območja ter ponujala nove možnosti razvoja turizma.

Trije tipi delavnic

»S tem projektom smo izdelali študije, kjer smo prišli do spoznanja, kaj je potrebno na jezeru narediti in vse to na podlagi  treh delavnic in poletne šole, ki so se izvajale,« je povedala Nuša Pavlica Jakovljevič, projektni vodja na zavodu Pora.

1.tip delavnic je 2. junija 2013 potekal na OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova, in sicer z lokalno skupnostjo, ki je največja ciljna skupina. Lokalno prebivalstvo bo vključeno kot uporabnik revitaliziranega jezera. Od domačih ljudi so želili zbrati koristne predloge. »Imeli smo debate in ugotovili, da je jezero in okolje okrog jezera res onesnaženo. Zaradi tega smo se najprej odločili narediti čistilno akcijo. Pora je vsem občanom poslala vabilo za sodelovanje na akciji in z odzivom ljudi bila tudi zadovoljna. Poleg akcije so padli tudi predlogi revitalizacije. Predlagali so učne poti, kopališče, ponudba domačih izdelkov, počitniške hišice, leseni most čez jezero in ribolov. Na tej delavnici je bil večji poudarek na izobraževalni noti Negovskega jezera,« je razlagala Pavlica Jakovljevič.

2.tip delavnic je bil namenjen mladim, ki so potekale v juniju, juliju ter avgustu. Na teh delavnicah so oblikovali različne scenarije razvoja ob Negovskem jezeru ter možne oblike revitalizacij z uporabo ekoremediacij. Delavnice z mladimi so se izvajale na izobraževalnih ustanovah (fakultetah, šolah in drugih zavodih) ter preko spleta. Vključili so različne ciljne skupine mladih, tudi najmlajše, poudarek pa je bil na študentih in dijakih, ki živijo na ožjem in širšem območju Negovskega jezera. »Med dijaki je sicer bilo manjše zanimanje, je pa bilo toliko večje med študenti. Največje probleme, ki jih ti vidijo na jezeru, so izguba življenskih vrst, neurejeni kanalizacijski pretoki v bližini jezera, neurejeno upravljanje jezera, onesnažena voda, zamuljevanje jezera, nižanje vodne gladine, kmetijska dejavnost v bližini jezera in poraščenost jezera z Rumenim blatnikom, ki je razširjen zaradi onesnaženja,« je nadavljevala. Celotna organizacija izvajanja projekta je potekala pod vodstvom Mojce Kokot Krajnc, mlade raziskovalke na Mednarodnem centru za ekoremediacije FF UM. »V sklopu te delavnice smo na OŠ dr. A. Trstenjaka Negova otroke prosili, da napišejo, kako vidijo jezero v prihodnosti in kaj si tam želijo, da bi bilo. Največ jih je želelo kopanje, prostor za druženje in poletne taborje,« je z nasmehom pripovedovala Jakovljevičeva.

3.tip delavnic smo organizirali za strokovno javnost s področja ekoremediacij, vodarstva in turizma, ki se je izvajal 4. septembra 2013 na OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova. Na delavnici so strokovnjaki preučili predloge revitalizacij jezera s strani lokalnega prebivalstva in mladih ter predlagali variantne rešitve revitalizacij za območje jezera. Na tej delavnici so tudi predstavili rezultate drugih dveh delavnic ter poletne šole, predstavili pa so tudi predloge funkcijske delitve oz. conacije Negovskega jezera na osnovi interesa lokalne skupnosti ter ta predlog dopolnili s stališči ribičev, predstavnika ARSO, predstavnice občine Gor. Radgona ter predstavnika Komunale in drugih.

Poletna šola

Poletna šola je trajala tri dni, od 2. do 4. julija na OŠ dr. AntonaTrstenjaka Negova, v učni občini Poljčane ter na terenu ob Negovskem jezeru. Povabljeni so bili študentje Pomurske regije in širšega območja vzhodne Slovenije. Sodelovalo je dvajset študentov iz različnih študijskih smeri, in sicer študenti iz Višje šole naravovarstva v Šentjurju, študenti geografije iz FF UM, študenti biologije Fakultete za naravoslovje in matematiko (FNM UM), študenti matematike FNM UM, študenti managementa, študenti bionike iz Višje strokovne šole Ptuj, študenti kmetijskega managementa, študenti ekologije FNM UM, študentka dediščine turizma Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem in študent gradbeništva Fakultete za gradbeništvo UM. Stanje vode v Negovskem jezeru so na poletni šoli analizirali iz vidika fizikalnih in kemijskih analiz in ugotovili povečano vsebnost dušika in fosfatov, medtem ko druge vrednosti niso presegale normativov. Ni pa bila opravljena mikrobiološka analiza, ki bi pokazala stanje bakterij in zato še ne moremo govoriti o čistosti vode, vsekakor pa lahko trdimo, da voda ni v tako slabem stanju, da ne bi bila možna revitalizacija. Poleg že prej omenjenih dejavnosti in rezultatov, do katerih so študentje prišli, pa je njihov končni rezultat turistično-informativna tabla, na kateri bo prikazan naravni ekosistem Negovskega jezera.

Končni rezultat projekta

»Rezultat projekta je katalog, v katerem bodo vsi izsledki, rezulatati delavnic, našteti ekoremediacijski ukrepi, kako rešiti in očistiti jezero. To bo katalog, iz katerega bomo naredili finančni načrt. Poleg kataloga, ki bo objavljen kot e-katalog na naši spletni strani, bodo med prebivalce razposlane tudi zloženke, na katerih bodo krajši izsledki celotnega dela in dognanj projekta,« je razložila Pavlica Jakovljevič.

Potrebna conacija in izdelani izgled Negovskega jezera

Za nadaljevanje projektov v sklopu revitalizacije Negovskega jezera je potrebno izdelati conacijo – cone upravljanja z obalo in vodo. Izdelana conacija mora biti vključena v Občinski prostorski načrt. S tem so odprta vrata za nadaljno izvajanje projektov revizalizacije.
»Mojca Kokot Krajnc in prof. dr. Ana Vovk Korže sta naredili conacijo na podlagi predlogov, ki so nastali na delavnicah in poletni šoli. Končni predlogi so tako narediti lesena mostova čez jezero, učna pot, prostor za kopanje, prostor za ribiče, učni poligon, prostor, ki je zaščiten, šotorišča, druga prenočišča in ponudba domače hrane,« je še dodala

Nadaljni projekti revitalizacije

Za letos so projekti revizalizacije končani.  Projekta, ki sta prva na seznamu za prihodnje leto sta ureditev pri pritoku in iztoku jezera in priprava izvedbenega načrta za naravno kopališče. Vse pa je seveda odvisno od razpoložjivosti sredstev. »Glavno je, da imamo nabor idej, na podlagi katerih se lahko odločimo s čim bomo začeli,« je še povedala Jakovljevičeva.

Skupna zgodba Negove

»Povezati in narediti je potrebno skupni projekt oziroma turistični produkt, kjer se jezero ne bo prodajalo le samo po sebi, ampak bo zaokrožena zgodba skupaj s samim krajem Negova in Negovskim gradom. Dejanski cilj je torej Negova kot turistična destinacija, kjer se bo okrog in na jezeru dobila domača ponudba, možnost kopanja in prenočišča, hkrati pa bodo organizirani ogledi gradu in kraja,« je zaključila Pavlica Jakovljevič.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Revitalizacija Negovskega jezera