Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Štajersko-prekmursko-madžarska naveza najboljša na 21. „Bogračiadi 2017"

Bogračiada 2017Minulo soboto je v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, na Slovenski ulici, pred hotelom Diana, že enaindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju. Na eni največjih kulinaričnih in etnoloških prireditev v Pomurju, v organizaciji Hotela Diana je v lepem in vročem vremenu, nastopilo veliko tekmovalcev, ob tem je prišlo veliko obiskovalcev in „degustatorjev", tako iz Pomurja, kot iz drugih delov Slovenije. To je tudi dan, ko večina prekmurskih gospodinj ne kuha, ker cele družine raje gredo na bograč. Med štiridesetimi ekipami iz vse Slovenije, v katerih so bili mnogi znani in manj znani Slovenci in Slovenke, sta svoje kuharske sposobnosti znova pokazala tudi Radgončana Evgen Podlesek in Marjan Hamler, ki sta skuhala odličen bograč.

Med štiridesetimi ekipami iz cele Slovenije je, med znanimi in manj znanimi kuharji, v kuhanju znane prekmurske specialitete, slavilo TD Dobrovnik

Naslova v Vidanovce in Vogričevce!

Kosci VogričevciV okviru krajevnega praznika KS Cezanjevci iz okolice Ljutomera, so se na območju omenjene krajevne skupnosti odvijale številne prireditve in dogodki. Poleg sv. maše za krajane KS Cezanjevci, ki je bila v farni cerkvi v Cezanjevcih, predaje namenu novega asfaltiranega odseka ceste, osrednje prireditve s kulturnim programom, srečelovom in brezplačnim bogračem ter tekmovanja v kuhanju domačih jedi, v organizaciji Društva Kihača, je namreč v ospredju bilo tradicionalno, 31. tekmovanje koscev. V organizaciji PGD Vogričevci se je tradicionalno na Heričevem travniku v Vogričevcih pomerilo kar nekaj koscev in kosic, in sicer v košnji z ročno koso.

Tradicionalno, že 31. tekmovanje koscev in kosic v košnji z ročno koso, je pritegnilo veliko tekmovalcev in gledalcev

Zmaga za Gmajnice pred Celjani in Mariborčani!

Igre vodnikovV organizaciji Enote vodnikov službenih psov PU Murska Sobota, je na sedežu enote v Murskih Petrovcih tik ob avstrijski meji, potekalo 21. vseslovensko srečanje vodnikov službenih psov in konjev, katero so izkoristili tudi za tradicionalni turnir v malem nogometu. Nastopilo je vseh šest policijskih enot, ki so tako ali drugače povezani z živalmi, torej s službenimi psi in konji. Na srečanju in tekmovanju v Murskih Petrovcih so sicer, poleg nogometašev iz šestih ekip, številnih upokojenih vodnikov službenih psov, visokih policijskih predstavnikov, med drugimi gosti, bili tudi direktor PU Murska Sobota Damir Ivančič, inšpektor UUP GPU Boštjan Cugmas, podpredsednik Policijskega sindikata Slovenije Andrej Kocbek...

Vodniki službenih psov igrali nogomet in se družili

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Revitalizacija Negovskega jezera

( 2 Ocen ) 

Projekt Revitalizacija naravnega in turističnega bisera Ščavniške doline - Negovsko jezero dobiva končne rezultate

Revitalizacija Negovskega jezeraV prihodnosti je na Negovskem jezeru načrtovano narediti lesena mostova čez jezero, učno pot, prostor za kopanje, prostor za ribiče, učni poligon, prostor, ki bo zaščiten, šotorišča, druga prenočišča in ponudbo domače hrane

Negovsko jezero, ki ga polni Kunovski potok, je naravni potencial, ki še ni vključen v trajnostni razvoj kraja Negova ter širše okolice. Zaradi težav z ekološkim stanjem vode v jezeru bo projekt pomemben prispevek k pripravi strokovnih podlag in izhodišč za fizično revitalizacijo. Gmotno je bil podprt iz programa LEADER, kot sprejet predlog Lokalne akcijske skupine (LAS) Prlekija. Projekt je zavod Pora – razvojna agencija Gornja Radgona prijavila na razpis 9. maja 2012, pogodbo pa podpisala 30. januarja 2013. Nato je izvedla javno naročilo, na katerem je bil izbran Mednarodni center za ekoremediacije pod vodstvom strokovnjakinje prof. dr. Ane Vovk Korže in pod okriljem Filozovske fakultete Maribor Univerze v Mariboru (FF UM). Bistvo projekta je oblikovati prostorski načrt revitalizacije Negovskega jezera in izbrati načine revitalizacije, saj bo sonaravna in turistična oživitev jezera prispevala k ohranjanju in povečanju biotske raznovrstnosti zaščitnega območja Krajinski park Negova in Negovsko jezero, k spodbujanju trajnostnega upravljanja s podeželskimi viri, k izobraževanju in ozaveščanju prebivalstva o pomenu območja ter ponujala nove možnosti razvoja turizma.

Trije tipi delavnic

»S tem projektom smo izdelali študije, kjer smo prišli do spoznanja, kaj je potrebno na jezeru narediti in vse to na podlagi  treh delavnic in poletne šole, ki so se izvajale,« je povedala Nuša Pavlica Jakovljevič, projektni vodja na zavodu Pora.

1.tip delavnic je 2. junija 2013 potekal na OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova, in sicer z lokalno skupnostjo, ki je največja ciljna skupina. Lokalno prebivalstvo bo vključeno kot uporabnik revitaliziranega jezera. Od domačih ljudi so želili zbrati koristne predloge. »Imeli smo debate in ugotovili, da je jezero in okolje okrog jezera res onesnaženo. Zaradi tega smo se najprej odločili narediti čistilno akcijo. Pora je vsem občanom poslala vabilo za sodelovanje na akciji in z odzivom ljudi bila tudi zadovoljna. Poleg akcije so padli tudi predlogi revitalizacije. Predlagali so učne poti, kopališče, ponudba domačih izdelkov, počitniške hišice, leseni most čez jezero in ribolov. Na tej delavnici je bil večji poudarek na izobraževalni noti Negovskega jezera,« je razlagala Pavlica Jakovljevič.

2.tip delavnic je bil namenjen mladim, ki so potekale v juniju, juliju ter avgustu. Na teh delavnicah so oblikovali različne scenarije razvoja ob Negovskem jezeru ter možne oblike revitalizacij z uporabo ekoremediacij. Delavnice z mladimi so se izvajale na izobraževalnih ustanovah (fakultetah, šolah in drugih zavodih) ter preko spleta. Vključili so različne ciljne skupine mladih, tudi najmlajše, poudarek pa je bil na študentih in dijakih, ki živijo na ožjem in širšem območju Negovskega jezera. »Med dijaki je sicer bilo manjše zanimanje, je pa bilo toliko večje med študenti. Največje probleme, ki jih ti vidijo na jezeru, so izguba življenskih vrst, neurejeni kanalizacijski pretoki v bližini jezera, neurejeno upravljanje jezera, onesnažena voda, zamuljevanje jezera, nižanje vodne gladine, kmetijska dejavnost v bližini jezera in poraščenost jezera z Rumenim blatnikom, ki je razširjen zaradi onesnaženja,« je nadavljevala. Celotna organizacija izvajanja projekta je potekala pod vodstvom Mojce Kokot Krajnc, mlade raziskovalke na Mednarodnem centru za ekoremediacije FF UM. »V sklopu te delavnice smo na OŠ dr. A. Trstenjaka Negova otroke prosili, da napišejo, kako vidijo jezero v prihodnosti in kaj si tam želijo, da bi bilo. Največ jih je želelo kopanje, prostor za druženje in poletne taborje,« je z nasmehom pripovedovala Jakovljevičeva.

3.tip delavnic smo organizirali za strokovno javnost s področja ekoremediacij, vodarstva in turizma, ki se je izvajal 4. septembra 2013 na OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova. Na delavnici so strokovnjaki preučili predloge revitalizacij jezera s strani lokalnega prebivalstva in mladih ter predlagali variantne rešitve revitalizacij za območje jezera. Na tej delavnici so tudi predstavili rezultate drugih dveh delavnic ter poletne šole, predstavili pa so tudi predloge funkcijske delitve oz. conacije Negovskega jezera na osnovi interesa lokalne skupnosti ter ta predlog dopolnili s stališči ribičev, predstavnika ARSO, predstavnice občine Gor. Radgona ter predstavnika Komunale in drugih.

Poletna šola

Poletna šola je trajala tri dni, od 2. do 4. julija na OŠ dr. AntonaTrstenjaka Negova, v učni občini Poljčane ter na terenu ob Negovskem jezeru. Povabljeni so bili študentje Pomurske regije in širšega območja vzhodne Slovenije. Sodelovalo je dvajset študentov iz različnih študijskih smeri, in sicer študenti iz Višje šole naravovarstva v Šentjurju, študenti geografije iz FF UM, študenti biologije Fakultete za naravoslovje in matematiko (FNM UM), študenti matematike FNM UM, študenti managementa, študenti bionike iz Višje strokovne šole Ptuj, študenti kmetijskega managementa, študenti ekologije FNM UM, študentka dediščine turizma Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem in študent gradbeništva Fakultete za gradbeništvo UM. Stanje vode v Negovskem jezeru so na poletni šoli analizirali iz vidika fizikalnih in kemijskih analiz in ugotovili povečano vsebnost dušika in fosfatov, medtem ko druge vrednosti niso presegale normativov. Ni pa bila opravljena mikrobiološka analiza, ki bi pokazala stanje bakterij in zato še ne moremo govoriti o čistosti vode, vsekakor pa lahko trdimo, da voda ni v tako slabem stanju, da ne bi bila možna revitalizacija. Poleg že prej omenjenih dejavnosti in rezultatov, do katerih so študentje prišli, pa je njihov končni rezultat turistično-informativna tabla, na kateri bo prikazan naravni ekosistem Negovskega jezera.

Končni rezultat projekta

»Rezultat projekta je katalog, v katerem bodo vsi izsledki, rezulatati delavnic, našteti ekoremediacijski ukrepi, kako rešiti in očistiti jezero. To bo katalog, iz katerega bomo naredili finančni načrt. Poleg kataloga, ki bo objavljen kot e-katalog na naši spletni strani, bodo med prebivalce razposlane tudi zloženke, na katerih bodo krajši izsledki celotnega dela in dognanj projekta,« je razložila Pavlica Jakovljevič.

Potrebna conacija in izdelani izgled Negovskega jezera

Za nadaljevanje projektov v sklopu revitalizacije Negovskega jezera je potrebno izdelati conacijo – cone upravljanja z obalo in vodo. Izdelana conacija mora biti vključena v Občinski prostorski načrt. S tem so odprta vrata za nadaljno izvajanje projektov revizalizacije.
»Mojca Kokot Krajnc in prof. dr. Ana Vovk Korže sta naredili conacijo na podlagi predlogov, ki so nastali na delavnicah in poletni šoli. Končni predlogi so tako narediti lesena mostova čez jezero, učna pot, prostor za kopanje, prostor za ribiče, učni poligon, prostor, ki je zaščiten, šotorišča, druga prenočišča in ponudba domače hrane,« je še dodala

Nadaljni projekti revitalizacije

Za letos so projekti revizalizacije končani.  Projekta, ki sta prva na seznamu za prihodnje leto sta ureditev pri pritoku in iztoku jezera in priprava izvedbenega načrta za naravno kopališče. Vse pa je seveda odvisno od razpoložjivosti sredstev. »Glavno je, da imamo nabor idej, na podlagi katerih se lahko odločimo s čim bomo začeli,« je še povedala Jakovljevičeva.

Skupna zgodba Negove

»Povezati in narediti je potrebno skupni projekt oziroma turistični produkt, kjer se jezero ne bo prodajalo le samo po sebi, ampak bo zaokrožena zgodba skupaj s samim krajem Negova in Negovskim gradom. Dejanski cilj je torej Negova kot turistična destinacija, kjer se bo okrog in na jezeru dobila domača ponudba, možnost kopanja in prenočišča, hkrati pa bodo organizirani ogledi gradu in kraja,« je zaključila Pavlica Jakovljevič.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Revitalizacija Negovskega jezera