Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Revitalizacija Negovskega jezera

( 2 Ocen ) 

Projekt Revitalizacija naravnega in turističnega bisera Ščavniške doline - Negovsko jezero dobiva končne rezultate

Revitalizacija Negovskega jezeraV prihodnosti je na Negovskem jezeru načrtovano narediti lesena mostova čez jezero, učno pot, prostor za kopanje, prostor za ribiče, učni poligon, prostor, ki bo zaščiten, šotorišča, druga prenočišča in ponudbo domače hrane

Negovsko jezero, ki ga polni Kunovski potok, je naravni potencial, ki še ni vključen v trajnostni razvoj kraja Negova ter širše okolice. Zaradi težav z ekološkim stanjem vode v jezeru bo projekt pomemben prispevek k pripravi strokovnih podlag in izhodišč za fizično revitalizacijo. Gmotno je bil podprt iz programa LEADER, kot sprejet predlog Lokalne akcijske skupine (LAS) Prlekija. Projekt je zavod Pora – razvojna agencija Gornja Radgona prijavila na razpis 9. maja 2012, pogodbo pa podpisala 30. januarja 2013. Nato je izvedla javno naročilo, na katerem je bil izbran Mednarodni center za ekoremediacije pod vodstvom strokovnjakinje prof. dr. Ane Vovk Korže in pod okriljem Filozovske fakultete Maribor Univerze v Mariboru (FF UM). Bistvo projekta je oblikovati prostorski načrt revitalizacije Negovskega jezera in izbrati načine revitalizacije, saj bo sonaravna in turistična oživitev jezera prispevala k ohranjanju in povečanju biotske raznovrstnosti zaščitnega območja Krajinski park Negova in Negovsko jezero, k spodbujanju trajnostnega upravljanja s podeželskimi viri, k izobraževanju in ozaveščanju prebivalstva o pomenu območja ter ponujala nove možnosti razvoja turizma.

Trije tipi delavnic

»S tem projektom smo izdelali študije, kjer smo prišli do spoznanja, kaj je potrebno na jezeru narediti in vse to na podlagi  treh delavnic in poletne šole, ki so se izvajale,« je povedala Nuša Pavlica Jakovljevič, projektni vodja na zavodu Pora.

1.tip delavnic je 2. junija 2013 potekal na OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova, in sicer z lokalno skupnostjo, ki je največja ciljna skupina. Lokalno prebivalstvo bo vključeno kot uporabnik revitaliziranega jezera. Od domačih ljudi so želili zbrati koristne predloge. »Imeli smo debate in ugotovili, da je jezero in okolje okrog jezera res onesnaženo. Zaradi tega smo se najprej odločili narediti čistilno akcijo. Pora je vsem občanom poslala vabilo za sodelovanje na akciji in z odzivom ljudi bila tudi zadovoljna. Poleg akcije so padli tudi predlogi revitalizacije. Predlagali so učne poti, kopališče, ponudba domačih izdelkov, počitniške hišice, leseni most čez jezero in ribolov. Na tej delavnici je bil večji poudarek na izobraževalni noti Negovskega jezera,« je razlagala Pavlica Jakovljevič.

2.tip delavnic je bil namenjen mladim, ki so potekale v juniju, juliju ter avgustu. Na teh delavnicah so oblikovali različne scenarije razvoja ob Negovskem jezeru ter možne oblike revitalizacij z uporabo ekoremediacij. Delavnice z mladimi so se izvajale na izobraževalnih ustanovah (fakultetah, šolah in drugih zavodih) ter preko spleta. Vključili so različne ciljne skupine mladih, tudi najmlajše, poudarek pa je bil na študentih in dijakih, ki živijo na ožjem in širšem območju Negovskega jezera. »Med dijaki je sicer bilo manjše zanimanje, je pa bilo toliko večje med študenti. Največje probleme, ki jih ti vidijo na jezeru, so izguba življenskih vrst, neurejeni kanalizacijski pretoki v bližini jezera, neurejeno upravljanje jezera, onesnažena voda, zamuljevanje jezera, nižanje vodne gladine, kmetijska dejavnost v bližini jezera in poraščenost jezera z Rumenim blatnikom, ki je razširjen zaradi onesnaženja,« je nadavljevala. Celotna organizacija izvajanja projekta je potekala pod vodstvom Mojce Kokot Krajnc, mlade raziskovalke na Mednarodnem centru za ekoremediacije FF UM. »V sklopu te delavnice smo na OŠ dr. A. Trstenjaka Negova otroke prosili, da napišejo, kako vidijo jezero v prihodnosti in kaj si tam želijo, da bi bilo. Največ jih je želelo kopanje, prostor za druženje in poletne taborje,« je z nasmehom pripovedovala Jakovljevičeva.

3.tip delavnic smo organizirali za strokovno javnost s področja ekoremediacij, vodarstva in turizma, ki se je izvajal 4. septembra 2013 na OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova. Na delavnici so strokovnjaki preučili predloge revitalizacij jezera s strani lokalnega prebivalstva in mladih ter predlagali variantne rešitve revitalizacij za območje jezera. Na tej delavnici so tudi predstavili rezultate drugih dveh delavnic ter poletne šole, predstavili pa so tudi predloge funkcijske delitve oz. conacije Negovskega jezera na osnovi interesa lokalne skupnosti ter ta predlog dopolnili s stališči ribičev, predstavnika ARSO, predstavnice občine Gor. Radgona ter predstavnika Komunale in drugih.

Poletna šola

Poletna šola je trajala tri dni, od 2. do 4. julija na OŠ dr. AntonaTrstenjaka Negova, v učni občini Poljčane ter na terenu ob Negovskem jezeru. Povabljeni so bili študentje Pomurske regije in širšega območja vzhodne Slovenije. Sodelovalo je dvajset študentov iz različnih študijskih smeri, in sicer študenti iz Višje šole naravovarstva v Šentjurju, študenti geografije iz FF UM, študenti biologije Fakultete za naravoslovje in matematiko (FNM UM), študenti matematike FNM UM, študenti managementa, študenti bionike iz Višje strokovne šole Ptuj, študenti kmetijskega managementa, študenti ekologije FNM UM, študentka dediščine turizma Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem in študent gradbeništva Fakultete za gradbeništvo UM. Stanje vode v Negovskem jezeru so na poletni šoli analizirali iz vidika fizikalnih in kemijskih analiz in ugotovili povečano vsebnost dušika in fosfatov, medtem ko druge vrednosti niso presegale normativov. Ni pa bila opravljena mikrobiološka analiza, ki bi pokazala stanje bakterij in zato še ne moremo govoriti o čistosti vode, vsekakor pa lahko trdimo, da voda ni v tako slabem stanju, da ne bi bila možna revitalizacija. Poleg že prej omenjenih dejavnosti in rezultatov, do katerih so študentje prišli, pa je njihov končni rezultat turistično-informativna tabla, na kateri bo prikazan naravni ekosistem Negovskega jezera.

Končni rezultat projekta

»Rezultat projekta je katalog, v katerem bodo vsi izsledki, rezulatati delavnic, našteti ekoremediacijski ukrepi, kako rešiti in očistiti jezero. To bo katalog, iz katerega bomo naredili finančni načrt. Poleg kataloga, ki bo objavljen kot e-katalog na naši spletni strani, bodo med prebivalce razposlane tudi zloženke, na katerih bodo krajši izsledki celotnega dela in dognanj projekta,« je razložila Pavlica Jakovljevič.

Potrebna conacija in izdelani izgled Negovskega jezera

Za nadaljevanje projektov v sklopu revitalizacije Negovskega jezera je potrebno izdelati conacijo – cone upravljanja z obalo in vodo. Izdelana conacija mora biti vključena v Občinski prostorski načrt. S tem so odprta vrata za nadaljno izvajanje projektov revizalizacije.
»Mojca Kokot Krajnc in prof. dr. Ana Vovk Korže sta naredili conacijo na podlagi predlogov, ki so nastali na delavnicah in poletni šoli. Končni predlogi so tako narediti lesena mostova čez jezero, učna pot, prostor za kopanje, prostor za ribiče, učni poligon, prostor, ki je zaščiten, šotorišča, druga prenočišča in ponudba domače hrane,« je še dodala

Nadaljni projekti revitalizacije

Za letos so projekti revizalizacije končani.  Projekta, ki sta prva na seznamu za prihodnje leto sta ureditev pri pritoku in iztoku jezera in priprava izvedbenega načrta za naravno kopališče. Vse pa je seveda odvisno od razpoložjivosti sredstev. »Glavno je, da imamo nabor idej, na podlagi katerih se lahko odločimo s čim bomo začeli,« je še povedala Jakovljevičeva.

Skupna zgodba Negove

»Povezati in narediti je potrebno skupni projekt oziroma turistični produkt, kjer se jezero ne bo prodajalo le samo po sebi, ampak bo zaokrožena zgodba skupaj s samim krajem Negova in Negovskim gradom. Dejanski cilj je torej Negova kot turistična destinacija, kjer se bo okrog in na jezeru dobila domača ponudba, možnost kopanja in prenočišča, hkrati pa bodo organizirani ogledi gradu in kraja,« je zaključila Pavlica Jakovljevič.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Revitalizacija Negovskega jezera