Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Revitalizacija Negovskega jezera

( 2 Ocen ) 

Projekt Revitalizacija naravnega in turističnega bisera Ščavniške doline - Negovsko jezero dobiva končne rezultate

Revitalizacija Negovskega jezeraV prihodnosti je na Negovskem jezeru načrtovano narediti lesena mostova čez jezero, učno pot, prostor za kopanje, prostor za ribiče, učni poligon, prostor, ki bo zaščiten, šotorišča, druga prenočišča in ponudbo domače hrane

Negovsko jezero, ki ga polni Kunovski potok, je naravni potencial, ki še ni vključen v trajnostni razvoj kraja Negova ter širše okolice. Zaradi težav z ekološkim stanjem vode v jezeru bo projekt pomemben prispevek k pripravi strokovnih podlag in izhodišč za fizično revitalizacijo. Gmotno je bil podprt iz programa LEADER, kot sprejet predlog Lokalne akcijske skupine (LAS) Prlekija. Projekt je zavod Pora – razvojna agencija Gornja Radgona prijavila na razpis 9. maja 2012, pogodbo pa podpisala 30. januarja 2013. Nato je izvedla javno naročilo, na katerem je bil izbran Mednarodni center za ekoremediacije pod vodstvom strokovnjakinje prof. dr. Ane Vovk Korže in pod okriljem Filozovske fakultete Maribor Univerze v Mariboru (FF UM). Bistvo projekta je oblikovati prostorski načrt revitalizacije Negovskega jezera in izbrati načine revitalizacije, saj bo sonaravna in turistična oživitev jezera prispevala k ohranjanju in povečanju biotske raznovrstnosti zaščitnega območja Krajinski park Negova in Negovsko jezero, k spodbujanju trajnostnega upravljanja s podeželskimi viri, k izobraževanju in ozaveščanju prebivalstva o pomenu območja ter ponujala nove možnosti razvoja turizma.

Trije tipi delavnic

»S tem projektom smo izdelali študije, kjer smo prišli do spoznanja, kaj je potrebno na jezeru narediti in vse to na podlagi  treh delavnic in poletne šole, ki so se izvajale,« je povedala Nuša Pavlica Jakovljevič, projektni vodja na zavodu Pora.

1.tip delavnic je 2. junija 2013 potekal na OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova, in sicer z lokalno skupnostjo, ki je največja ciljna skupina. Lokalno prebivalstvo bo vključeno kot uporabnik revitaliziranega jezera. Od domačih ljudi so želili zbrati koristne predloge. »Imeli smo debate in ugotovili, da je jezero in okolje okrog jezera res onesnaženo. Zaradi tega smo se najprej odločili narediti čistilno akcijo. Pora je vsem občanom poslala vabilo za sodelovanje na akciji in z odzivom ljudi bila tudi zadovoljna. Poleg akcije so padli tudi predlogi revitalizacije. Predlagali so učne poti, kopališče, ponudba domačih izdelkov, počitniške hišice, leseni most čez jezero in ribolov. Na tej delavnici je bil večji poudarek na izobraževalni noti Negovskega jezera,« je razlagala Pavlica Jakovljevič.

2.tip delavnic je bil namenjen mladim, ki so potekale v juniju, juliju ter avgustu. Na teh delavnicah so oblikovali različne scenarije razvoja ob Negovskem jezeru ter možne oblike revitalizacij z uporabo ekoremediacij. Delavnice z mladimi so se izvajale na izobraževalnih ustanovah (fakultetah, šolah in drugih zavodih) ter preko spleta. Vključili so različne ciljne skupine mladih, tudi najmlajše, poudarek pa je bil na študentih in dijakih, ki živijo na ožjem in širšem območju Negovskega jezera. »Med dijaki je sicer bilo manjše zanimanje, je pa bilo toliko večje med študenti. Največje probleme, ki jih ti vidijo na jezeru, so izguba življenskih vrst, neurejeni kanalizacijski pretoki v bližini jezera, neurejeno upravljanje jezera, onesnažena voda, zamuljevanje jezera, nižanje vodne gladine, kmetijska dejavnost v bližini jezera in poraščenost jezera z Rumenim blatnikom, ki je razširjen zaradi onesnaženja,« je nadavljevala. Celotna organizacija izvajanja projekta je potekala pod vodstvom Mojce Kokot Krajnc, mlade raziskovalke na Mednarodnem centru za ekoremediacije FF UM. »V sklopu te delavnice smo na OŠ dr. A. Trstenjaka Negova otroke prosili, da napišejo, kako vidijo jezero v prihodnosti in kaj si tam želijo, da bi bilo. Največ jih je želelo kopanje, prostor za druženje in poletne taborje,« je z nasmehom pripovedovala Jakovljevičeva.

3.tip delavnic smo organizirali za strokovno javnost s področja ekoremediacij, vodarstva in turizma, ki se je izvajal 4. septembra 2013 na OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova. Na delavnici so strokovnjaki preučili predloge revitalizacij jezera s strani lokalnega prebivalstva in mladih ter predlagali variantne rešitve revitalizacij za območje jezera. Na tej delavnici so tudi predstavili rezultate drugih dveh delavnic ter poletne šole, predstavili pa so tudi predloge funkcijske delitve oz. conacije Negovskega jezera na osnovi interesa lokalne skupnosti ter ta predlog dopolnili s stališči ribičev, predstavnika ARSO, predstavnice občine Gor. Radgona ter predstavnika Komunale in drugih.

Poletna šola

Poletna šola je trajala tri dni, od 2. do 4. julija na OŠ dr. AntonaTrstenjaka Negova, v učni občini Poljčane ter na terenu ob Negovskem jezeru. Povabljeni so bili študentje Pomurske regije in širšega območja vzhodne Slovenije. Sodelovalo je dvajset študentov iz različnih študijskih smeri, in sicer študenti iz Višje šole naravovarstva v Šentjurju, študenti geografije iz FF UM, študenti biologije Fakultete za naravoslovje in matematiko (FNM UM), študenti matematike FNM UM, študenti managementa, študenti bionike iz Višje strokovne šole Ptuj, študenti kmetijskega managementa, študenti ekologije FNM UM, študentka dediščine turizma Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem in študent gradbeništva Fakultete za gradbeništvo UM. Stanje vode v Negovskem jezeru so na poletni šoli analizirali iz vidika fizikalnih in kemijskih analiz in ugotovili povečano vsebnost dušika in fosfatov, medtem ko druge vrednosti niso presegale normativov. Ni pa bila opravljena mikrobiološka analiza, ki bi pokazala stanje bakterij in zato še ne moremo govoriti o čistosti vode, vsekakor pa lahko trdimo, da voda ni v tako slabem stanju, da ne bi bila možna revitalizacija. Poleg že prej omenjenih dejavnosti in rezultatov, do katerih so študentje prišli, pa je njihov končni rezultat turistično-informativna tabla, na kateri bo prikazan naravni ekosistem Negovskega jezera.

Končni rezultat projekta

»Rezultat projekta je katalog, v katerem bodo vsi izsledki, rezulatati delavnic, našteti ekoremediacijski ukrepi, kako rešiti in očistiti jezero. To bo katalog, iz katerega bomo naredili finančni načrt. Poleg kataloga, ki bo objavljen kot e-katalog na naši spletni strani, bodo med prebivalce razposlane tudi zloženke, na katerih bodo krajši izsledki celotnega dela in dognanj projekta,« je razložila Pavlica Jakovljevič.

Potrebna conacija in izdelani izgled Negovskega jezera

Za nadaljevanje projektov v sklopu revitalizacije Negovskega jezera je potrebno izdelati conacijo – cone upravljanja z obalo in vodo. Izdelana conacija mora biti vključena v Občinski prostorski načrt. S tem so odprta vrata za nadaljno izvajanje projektov revizalizacije.
»Mojca Kokot Krajnc in prof. dr. Ana Vovk Korže sta naredili conacijo na podlagi predlogov, ki so nastali na delavnicah in poletni šoli. Končni predlogi so tako narediti lesena mostova čez jezero, učna pot, prostor za kopanje, prostor za ribiče, učni poligon, prostor, ki je zaščiten, šotorišča, druga prenočišča in ponudba domače hrane,« je še dodala

Nadaljni projekti revitalizacije

Za letos so projekti revizalizacije končani.  Projekta, ki sta prva na seznamu za prihodnje leto sta ureditev pri pritoku in iztoku jezera in priprava izvedbenega načrta za naravno kopališče. Vse pa je seveda odvisno od razpoložjivosti sredstev. »Glavno je, da imamo nabor idej, na podlagi katerih se lahko odločimo s čim bomo začeli,« je še povedala Jakovljevičeva.

Skupna zgodba Negove

»Povezati in narediti je potrebno skupni projekt oziroma turistični produkt, kjer se jezero ne bo prodajalo le samo po sebi, ampak bo zaokrožena zgodba skupaj s samim krajem Negova in Negovskim gradom. Dejanski cilj je torej Negova kot turistična destinacija, kjer se bo okrog in na jezeru dobila domača ponudba, možnost kopanja in prenočišča, hkrati pa bodo organizirani ogledi gradu in kraja,« je zaključila Pavlica Jakovljevič.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Revitalizacija Negovskega jezera