Otroka sta jim obogatila zakonsko življenje!

Zlata poroka HelIstega dne, kot pred pol stoletja, ko sta prvič stopila pred oltar, sta Marija in Jože Hel iz Kunove pri Negovi, v soboto, 20. maja 2017, v krogu najbližjih, sosedov in številnih prijateljev praznovala svojo zlato poroko. Enako kot pred petdesetimi leti, ko sta se poročila v cerkvi Sv. Urbana v Destrniku, od koder izhaja zlatoporočenka Marija, sta tudi tokrat želela svojo 50 letno skupno zakonsko življenje potrditi v cerkvi. Tokrat sta se Bogu za srečen zakon zahvalila v cerkvi Marijinega Rojstva v Negovi, kjer sta jima bili priči hčerka Roberta in sin Jože.

Zlati zakonski jubilej sta obeležila Marja in Jože Hel

Frančiška: Sem vesela slovenska deklica"!

Frančiška Gutman jubilejTe dni je župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, kot vedno, ko kakšen občan ali občanka praznuje visok življenjski jubilej, obiskal še eno svojo občanko, in sicer Frančiško Gutman v Kokolajnščaku. Skupaj s sodelavko, direktorico občinske uprave Francko Lavrenčič, ter predstavnicama Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Cvetko Fiala, Rozino Kraner in Olgo Žmavc, je župan slavljenki izročil darilo ter ji voščil ob 90. življenjskem jubileju. Prijazno jih je sprejel sin Jurij, ki z družino skrbi za jubilantko Frančiško Gutman.

Veliko veselja ob visokem življenjskem jubileju Frančiške Gutman

Niti mraz in megla nista ovira za obisk Miklošovega senja v središču Murske Sobote - več tisoč obiskovalcev je najbolj segalo po kuhanem vinu in kuhanim klobasam

Miklavžev sejemPoleg „Trezinega senja" (Terezijin sejem), ki vsako leto 15. oktobra poteka v središču Murske Sobote, je „Miklošovo senje" (Miklavžev sejem), ki je na sporedu vsako leto 6. decembra (sv. Nikolaj je namreč zavetnik murskosoboške župnije in mesta Murska Sobota op.p.), gotovo ena največjih družabnih in tudi etnoloških prireditev v Murski Soboti in okolici. In to se je potrdilo tudi letos, ko kakšnim tristotim sejmarjem – razstavljalcem oz. prodajalcem, ter več tisočim obiskovalcem, niti mraz in megla, ki sta pritiskala ves dan, nista mogla do živega. Tako je tradicionalno Miklošovo senje tudi tokrat privabila množice obiskovalcev, saj je Slovenska in še nekatere ulice, že od zgodnjega jutra bila polna prodajalcev in obiskovalcev.

V soboto na klobaso in

Generacija prvošolčkov iz šolskega leta 1958/59 spet v šolskih klopeh

Obletnica šole 1958-66Bila je prav vesela in prijetna tista sobota, ko so se za svoje srečanje odločili, sedaj že sami upokojenci, ki so se prvič srečali natanko pred oseminpetdesetimi leti, ko so v šolskem letu 1958/59 bili prvošolčki in prvošolke na OŠ Radgona. Od takrat so naslednjih osem let skupaj sedeli v šolskih klopeh, si nabirali znanje in izkušnje v šoli, ki je takrat bila na radgonskem gradu, ter se potem razšli, vsak za svojim ciljem, vsak za svojo prihodnostjo. To je torej bilo pred dobrega pol stoletja, poleti 1966 in zato so kar nekaj časa potekale aktivnosti, da bi se omenjena generacija v kateri je kar 66 najstnikov končalo osnovnošolsko izobraževanje spet srečala. Hodili so v dveh oddelkih, kjer sta bila razrednika Avgust Posavec in Franc Stergar.

Prvič so se srečali pred 58, razšli pa pred 50 leti...

Znova lepo obiskan smučarski sejem v Gornji Radgoni - lastnike je zamenjalo veliko rabljene zimske in smučarske opreme

Ski sejem GRPodobno kot že skoraj 30 let doslej, je Smučarski klub Radgona, ki uspešno deluje več desetletij, in ki šteje okoli 130 članic in članov, tudi letos pripravil tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme in vseh drugih potrebščin za zimske športe in rekreacijo. Ker je interes ponudnikov opreme bil zelo velik, so sejem pripravili na prostem, ob gasilskem domu v Gornji Radgoni, kjer se je v lepem in sončnem, a dokaj mrzlem vremenu zbralo veliko prodajalcev in kupcev opreme kakor tudi opazovalcev. Medtem ko lastniki in upravljalci zimsko - športnih središč, smučišč, vlečnic, žičnic..., čakajo, da bi padlo čim več snega, ki da bi ostal 'vse tja do maja', pa v številnih slovenskih družinah razmišljajo o tem, kako nabaviti zelo drago smučarsko opremo. In ker je veliko družin, ki si ne morejo privoščiti nove in drage smučarske opreme, ob tem pa predvsem otroci hitro prerastejo tovrstno opremo, so prav dobrodošli 'sejmi rabljene smučarske opreme', katere po večini slovenskih mest in krajev organizirajo smučarski in drugi klubi.

Otroška oprema je bila najbolj iskana

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

18,9 milijona evrov za "vodovodni sistem C"

 

Podpisana pogodba o sofinanciranju „prleškega" dela Pomurskega vodovoda

Pomurski vodovod - CV ljutomerskem kulturnem domu so „prleške" občine podpisale pogodbe z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje o sofinanciranju projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem C. Občine je zastopala koordinatorka projekta, ljutomerska županja, mag. Olga Karba, ministrstvo pa minister za kmetijstvo, mag. Dejan Židan, ki sta tudi podpisala pogodbe o sofinanciranju 18,9 milijonov evrov vrednega projekta »Oskrba s pitno vodo Pomurja – sistem C« (celotni sistem je sicer vreden 49,3 milijone evrov), v katero je vključenih osem občin - Ljutomer, Sveti Jurij ob Ščavnici, Veržej, Gornja Radgona, Radenci, Križevci, Razkrižje in Apače. Podpisali so pogodbe za tri sklope gradnje primarnih in sekundarnih cevovodov.

V prvega spada občina Apače, v drugega občine Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, v tretjega pa občine Ljutomer, Veržej in Razkrižje. Hkrati so podpisali pa so tudi pogodbo o sofinanciranju svetovanja in nadzora nad izvedbo del ter pogodbo o sofinanciranju izvedbe strategije komuniciranja za potrebe omenjenega projekta.
Pogodbena vrednost del prvega sklopa Sistema C je 3 milijone 700 tisoč evrov, od tega bo občina Apače primaknila nekaj manj kot 180 tisoč evrov. Vrednost del drugega sklopa je 6 milijonov in 800 tisoč evrov, občine Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici bodo dale skoraj 333 tisoč evrov svojega denarja. Tretji sklop pa je vreden 4 milijone 100 tisoč evrov, od tega je lastni delež občin Ljutomer, Razkrižje in Veržej 198 tisoč evrov. Ostala sredstva – v višini 85 odstotkov javnih upravičenih stroškov – bodo iz namenskih sredstev Evropske unije, Kohezijskega sklada in iz lastne udeležbe Republike Slovenije. Minister Židan je ob prisotnosti županov, projektantov in izvajalcev del, ob slovesnem podpisu povedal, da gre pri celotnem projektu pomurskega vodovoda za enega največjih razvojnih projektov v Pomurju, saj bo imel v celoti 549 km vodov (transportni, primarni, sekundarni), 8 vodnih virov in 40 črpališč ter bo zagotavljal stabilno in varno oskrbo z vodo za skoraj 119 tisoč prebivalcev.

»Ta in podobni projekti iz okoljske kohezije so tista garancija, da bo voda tudi naprej v Sloveniji ostala javna dobrina, marsikje drugje je namreč voda postala tržno blago«, je med drugim dejal Židan, ki je na koncu poudaril uspešno delo na vseh kohezijskih projektih, še posebej na tem pomurskem, ki je zelo obsežen ter pohvalil dobro delo in skupno sodelovanje vseh pomurskih županov. Pomurski vodovod – sistemi A, B in C, je sicer največji projekt kohezijskega sklada v skupni vrednosti 142,3 milijonov evrov.

Projekt za sistem C obsega izgradnjo transportnih, primarnih in sekundarnih cevovodov s pripadajočimi objekti v skupni dolžini 172 km ter ureditev štirih vodnih virov. V okviru projekta bo zgrajenih 58 km transportnih cevovodov, 74 km primarnih cevovodov, 41 km sekundarnih cevovodov, 8 vodohranov, 7 črpališč, 4 vodni viri in center vodenja. Zgrajeno bo tudi 21 km kanalizacije, tri vakuumske postaje in dograjena čistilna naprava za odpadno vodo. Dodatno bo na kanalizacijsko omrežje priključenih 1.056 prebivalcev. Z izvedbo projekta bo omogočena oskrba za že 26.696 priključenih prebivalcev na javni vodovodni sistem in 10.388 dodatno priključenih prebivalcev na javni vodovodni sistem (skupno 37.084 prebivalcev).

Pred dvema tednoma je minister v Gornjih Petrovcih podpisal pogodbo za sistem B v vrednosti 48 milijonov evrov, v katerega je vključenih 12 občin: Beltinci, Cankova, Grad, Gornji Petrovci, Puconci, Rogašovci, Moravske Toplice, Murska Sobota, Šalovci, Tišina, Hodoš in Kuzma. Projekt obsega izgradnjo transportnih, primarnih in sekundarnih cevovodov s pripadajočimi objekti v skupni dolžini 228 km ter ureditev dveh vodnih virov. Z izvedbo projekta bo omogočena varna, trajna in kakovostna oskrbo prebivalcev s pitno vodo za skupno 57.516 prebivalcev.

V projekt oskrbe s pitno vodo Pomurja – sistem A, katerega ocenjena vrednost je 43,5 milijonov evrov in katero pogodbo je minister podpisal konec julija, so vključene občine: Lendava, Turnišče, Odranci, Kobilje, Črenšovci, Dobrovnik in Velika Polana. Projekt obsega izgradnjo transportnih, primarnih in sekundarnih cevovodov s pripadajočimi objekti v skupni dolžini 149 km ter razširitev vodnega vira Turnišče in Gaberje. Z izvedbo projekta se bo zagotovila ustrezna infrastruktura za oskrbo s pitno vodo za 23.744 prebivalcev v sedmih občinah.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno 18,9 milijona evrov za "vodovodni sistem C"