Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

18,9 milijona evrov za "vodovodni sistem C"

 

Podpisana pogodba o sofinanciranju „prleškega" dela Pomurskega vodovoda

Pomurski vodovod - CV ljutomerskem kulturnem domu so „prleške" občine podpisale pogodbe z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje o sofinanciranju projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem C. Občine je zastopala koordinatorka projekta, ljutomerska županja, mag. Olga Karba, ministrstvo pa minister za kmetijstvo, mag. Dejan Židan, ki sta tudi podpisala pogodbe o sofinanciranju 18,9 milijonov evrov vrednega projekta »Oskrba s pitno vodo Pomurja – sistem C« (celotni sistem je sicer vreden 49,3 milijone evrov), v katero je vključenih osem občin - Ljutomer, Sveti Jurij ob Ščavnici, Veržej, Gornja Radgona, Radenci, Križevci, Razkrižje in Apače. Podpisali so pogodbe za tri sklope gradnje primarnih in sekundarnih cevovodov.

V prvega spada občina Apače, v drugega občine Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, v tretjega pa občine Ljutomer, Veržej in Razkrižje. Hkrati so podpisali pa so tudi pogodbo o sofinanciranju svetovanja in nadzora nad izvedbo del ter pogodbo o sofinanciranju izvedbe strategije komuniciranja za potrebe omenjenega projekta.
Pogodbena vrednost del prvega sklopa Sistema C je 3 milijone 700 tisoč evrov, od tega bo občina Apače primaknila nekaj manj kot 180 tisoč evrov. Vrednost del drugega sklopa je 6 milijonov in 800 tisoč evrov, občine Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici bodo dale skoraj 333 tisoč evrov svojega denarja. Tretji sklop pa je vreden 4 milijone 100 tisoč evrov, od tega je lastni delež občin Ljutomer, Razkrižje in Veržej 198 tisoč evrov. Ostala sredstva – v višini 85 odstotkov javnih upravičenih stroškov – bodo iz namenskih sredstev Evropske unije, Kohezijskega sklada in iz lastne udeležbe Republike Slovenije. Minister Židan je ob prisotnosti županov, projektantov in izvajalcev del, ob slovesnem podpisu povedal, da gre pri celotnem projektu pomurskega vodovoda za enega največjih razvojnih projektov v Pomurju, saj bo imel v celoti 549 km vodov (transportni, primarni, sekundarni), 8 vodnih virov in 40 črpališč ter bo zagotavljal stabilno in varno oskrbo z vodo za skoraj 119 tisoč prebivalcev.

»Ta in podobni projekti iz okoljske kohezije so tista garancija, da bo voda tudi naprej v Sloveniji ostala javna dobrina, marsikje drugje je namreč voda postala tržno blago«, je med drugim dejal Židan, ki je na koncu poudaril uspešno delo na vseh kohezijskih projektih, še posebej na tem pomurskem, ki je zelo obsežen ter pohvalil dobro delo in skupno sodelovanje vseh pomurskih županov. Pomurski vodovod – sistemi A, B in C, je sicer največji projekt kohezijskega sklada v skupni vrednosti 142,3 milijonov evrov.

Projekt za sistem C obsega izgradnjo transportnih, primarnih in sekundarnih cevovodov s pripadajočimi objekti v skupni dolžini 172 km ter ureditev štirih vodnih virov. V okviru projekta bo zgrajenih 58 km transportnih cevovodov, 74 km primarnih cevovodov, 41 km sekundarnih cevovodov, 8 vodohranov, 7 črpališč, 4 vodni viri in center vodenja. Zgrajeno bo tudi 21 km kanalizacije, tri vakuumske postaje in dograjena čistilna naprava za odpadno vodo. Dodatno bo na kanalizacijsko omrežje priključenih 1.056 prebivalcev. Z izvedbo projekta bo omogočena oskrba za že 26.696 priključenih prebivalcev na javni vodovodni sistem in 10.388 dodatno priključenih prebivalcev na javni vodovodni sistem (skupno 37.084 prebivalcev).

Pred dvema tednoma je minister v Gornjih Petrovcih podpisal pogodbo za sistem B v vrednosti 48 milijonov evrov, v katerega je vključenih 12 občin: Beltinci, Cankova, Grad, Gornji Petrovci, Puconci, Rogašovci, Moravske Toplice, Murska Sobota, Šalovci, Tišina, Hodoš in Kuzma. Projekt obsega izgradnjo transportnih, primarnih in sekundarnih cevovodov s pripadajočimi objekti v skupni dolžini 228 km ter ureditev dveh vodnih virov. Z izvedbo projekta bo omogočena varna, trajna in kakovostna oskrbo prebivalcev s pitno vodo za skupno 57.516 prebivalcev.

V projekt oskrbe s pitno vodo Pomurja – sistem A, katerega ocenjena vrednost je 43,5 milijonov evrov in katero pogodbo je minister podpisal konec julija, so vključene občine: Lendava, Turnišče, Odranci, Kobilje, Črenšovci, Dobrovnik in Velika Polana. Projekt obsega izgradnjo transportnih, primarnih in sekundarnih cevovodov s pripadajočimi objekti v skupni dolžini 149 km ter razširitev vodnega vira Turnišče in Gaberje. Z izvedbo projekta se bo zagotovila ustrezna infrastruktura za oskrbo s pitno vodo za 23.744 prebivalcev v sedmih občinah.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno 18,9 milijona evrov za "vodovodni sistem C"