Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

18,9 milijona evrov za "vodovodni sistem C"

 

Podpisana pogodba o sofinanciranju „prleškega" dela Pomurskega vodovoda

Pomurski vodovod - CV ljutomerskem kulturnem domu so „prleške" občine podpisale pogodbe z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje o sofinanciranju projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem C. Občine je zastopala koordinatorka projekta, ljutomerska županja, mag. Olga Karba, ministrstvo pa minister za kmetijstvo, mag. Dejan Židan, ki sta tudi podpisala pogodbe o sofinanciranju 18,9 milijonov evrov vrednega projekta »Oskrba s pitno vodo Pomurja – sistem C« (celotni sistem je sicer vreden 49,3 milijone evrov), v katero je vključenih osem občin - Ljutomer, Sveti Jurij ob Ščavnici, Veržej, Gornja Radgona, Radenci, Križevci, Razkrižje in Apače. Podpisali so pogodbe za tri sklope gradnje primarnih in sekundarnih cevovodov.

V prvega spada občina Apače, v drugega občine Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, v tretjega pa občine Ljutomer, Veržej in Razkrižje. Hkrati so podpisali pa so tudi pogodbo o sofinanciranju svetovanja in nadzora nad izvedbo del ter pogodbo o sofinanciranju izvedbe strategije komuniciranja za potrebe omenjenega projekta.
Pogodbena vrednost del prvega sklopa Sistema C je 3 milijone 700 tisoč evrov, od tega bo občina Apače primaknila nekaj manj kot 180 tisoč evrov. Vrednost del drugega sklopa je 6 milijonov in 800 tisoč evrov, občine Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici bodo dale skoraj 333 tisoč evrov svojega denarja. Tretji sklop pa je vreden 4 milijone 100 tisoč evrov, od tega je lastni delež občin Ljutomer, Razkrižje in Veržej 198 tisoč evrov. Ostala sredstva – v višini 85 odstotkov javnih upravičenih stroškov – bodo iz namenskih sredstev Evropske unije, Kohezijskega sklada in iz lastne udeležbe Republike Slovenije. Minister Židan je ob prisotnosti županov, projektantov in izvajalcev del, ob slovesnem podpisu povedal, da gre pri celotnem projektu pomurskega vodovoda za enega največjih razvojnih projektov v Pomurju, saj bo imel v celoti 549 km vodov (transportni, primarni, sekundarni), 8 vodnih virov in 40 črpališč ter bo zagotavljal stabilno in varno oskrbo z vodo za skoraj 119 tisoč prebivalcev.

»Ta in podobni projekti iz okoljske kohezije so tista garancija, da bo voda tudi naprej v Sloveniji ostala javna dobrina, marsikje drugje je namreč voda postala tržno blago«, je med drugim dejal Židan, ki je na koncu poudaril uspešno delo na vseh kohezijskih projektih, še posebej na tem pomurskem, ki je zelo obsežen ter pohvalil dobro delo in skupno sodelovanje vseh pomurskih županov. Pomurski vodovod – sistemi A, B in C, je sicer največji projekt kohezijskega sklada v skupni vrednosti 142,3 milijonov evrov.

Projekt za sistem C obsega izgradnjo transportnih, primarnih in sekundarnih cevovodov s pripadajočimi objekti v skupni dolžini 172 km ter ureditev štirih vodnih virov. V okviru projekta bo zgrajenih 58 km transportnih cevovodov, 74 km primarnih cevovodov, 41 km sekundarnih cevovodov, 8 vodohranov, 7 črpališč, 4 vodni viri in center vodenja. Zgrajeno bo tudi 21 km kanalizacije, tri vakuumske postaje in dograjena čistilna naprava za odpadno vodo. Dodatno bo na kanalizacijsko omrežje priključenih 1.056 prebivalcev. Z izvedbo projekta bo omogočena oskrba za že 26.696 priključenih prebivalcev na javni vodovodni sistem in 10.388 dodatno priključenih prebivalcev na javni vodovodni sistem (skupno 37.084 prebivalcev).

Pred dvema tednoma je minister v Gornjih Petrovcih podpisal pogodbo za sistem B v vrednosti 48 milijonov evrov, v katerega je vključenih 12 občin: Beltinci, Cankova, Grad, Gornji Petrovci, Puconci, Rogašovci, Moravske Toplice, Murska Sobota, Šalovci, Tišina, Hodoš in Kuzma. Projekt obsega izgradnjo transportnih, primarnih in sekundarnih cevovodov s pripadajočimi objekti v skupni dolžini 228 km ter ureditev dveh vodnih virov. Z izvedbo projekta bo omogočena varna, trajna in kakovostna oskrbo prebivalcev s pitno vodo za skupno 57.516 prebivalcev.

V projekt oskrbe s pitno vodo Pomurja – sistem A, katerega ocenjena vrednost je 43,5 milijonov evrov in katero pogodbo je minister podpisal konec julija, so vključene občine: Lendava, Turnišče, Odranci, Kobilje, Črenšovci, Dobrovnik in Velika Polana. Projekt obsega izgradnjo transportnih, primarnih in sekundarnih cevovodov s pripadajočimi objekti v skupni dolžini 149 km ter razširitev vodnega vira Turnišče in Gaberje. Z izvedbo projekta se bo zagotovila ustrezna infrastruktura za oskrbo s pitno vodo za 23.744 prebivalcev v sedmih občinah.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno 18,9 milijona evrov za "vodovodni sistem C"