Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Gederov jarek spet odvaja vodo

 

Kopanje jarka, ki bo preprečil poplavljanje rodovitnih njiv, so plačali kar lastniki zemljišča

Jarek PodgradGotovo je v tem pospešenem tempu življenja, ko vedno nekam hitimo in praktično niti najbližjega soseda pogosto ne opazimo, dobro, da malo razmislimo tudi o tem, kam nas bo vse to pripeljalo. In tukaj bi marsikomu lahko bil vzgled kraj Podgrad pri Gornji Radgoni, katerega krajani so lahko primer mnogim drugim, kako pomembno je dobro sodelovanje in razumevanje. Prebivalci Podgrada, skupaj jih je nekaj manj kot 200, med katerimi je veliko mladih, pa svoje sodelovanje potrjujejo na vseh področjih življenja in pri njih ni nobenega razhajanja ali delitve. Vedno držijo skupaj pa bodisi, da gre za kakšno skupno delovno ali čistilno akcijo, skupni nastop zoper občino, ali pa če gre za organiziranje kakšne kulturno - zabavne prireditve ali izleta, športnega in družabnega življenja sploh, kjer se še bolj zbližujejo.

In krajni Podgrada so tokrat svojo složnost potrdili tudi pri ureditvi vaškega jarka, kateremu rečejo Gederov jarek, in ki zaradi zasipanosti ni imel več funkcije odvodnjavanja. Pobudnik in organizator tega, za vaščane pomembnega skupnega posega, je bil Jože Ješovnik, ki je mimogrede tudi predstavnik krajanov Podgrada v Svetu KS Gornja Radgona. »Glejte, jarka skoraj ni več, zato so vsi tisti, ki imajo njive ob tem jarku, teh je 12, prizadeti. Minula zima in obilno spomladansko deževje, je povzročilo poplavo njiv. Ker je neprestano deževalo, so bile njive posejane z pšenico in ržjo pod vodo. Večino lastnikov teh njiv je moralo posevke, zaradi zastajanja vode na njivah, preorati in jih zasejati s koruzo. Tako je šla jesenska obdelava njiv in semena v nič. Slabo odvodnjavanje je imelo tudi posledice na hišah, saj je podtalna voda zalivala kletne prostore. Prav zato so vaščani sklenili, da skopljejo jarek na svoje stroške. Jezi nas, da se v to noče vključiti Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS,  saj po njihovi parceli teče okrog 200 metrov jarka. Upamo, da se bomo z njimi dogovorili, da prispevajo svoj delež, to bi bil okrog 400 evrov«, nam je dejal Jože Ješovnik.

V ne preveč davni preteklosti so vaščani sicer takšne jarke kopali ročno. In tudi takrat so to opravljali lastniki parcel ob jarku brezplačno, saj so opravilo imenovali rabota, ki so jo izvajali tudi ob popravilu kolovoznih cest. Tokrat pa poteka kopanje jarka z gradbenim strojem, dela pa opravlja podjetnik Robert Čeh iz Črešnjevcev z druge strani Gornje Radgone.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Gederov jarek spet odvaja vodo