V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kako doseči razvojni preboj Pomurja in Slovenije?

 

Pomurski gospodarstveniki in minister Židan spregovorili o razvojnih možnosti Pomurja in Slovenije

Javni posvetPomurski spletni medij Pomurec.com je v sklopu projekta Evropa 2020, ki ga sofinancira Urad vlade RS za komuniciranje, v Murski Soboti organiziral javni posvet na temo "Kako doseči razvojni preboj Pomurja in Slovenije?".

Na odmevni okrogli mizi so spregovorili:Štefan Pavlinjek, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Tadej Ružič, predsednik uprave SGP Pomgrad, Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice ter mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Štefan Pavlinjek meni, da v Pomurju primanjkuje dobrih podjetij, predvsem s področja kmetijstva in turizma, ki imata tukaj ugodne razmere za razvoj, premalo pa je tudi srednjih in mikro podjetij. »Moramo biti dežela oziroma pokrajina, ki pridela končne produkte in jih tudi trži,« je povedal Pavlinjek, ki se med drugim zavzema tudi za globalni trg, saj je nekaj podjetij globalnih.

»V zadnjih dveh letih je nastalo preko 200 podjetij, ki so nastala na idejah, ki jih je potrebno nadgraditi,« je dodal Robert Grah, ki poudarja inovativnost in kreativnost, ki se ju morajo otroci učiti že v vrtcu. Mag. Dejan Židan meni, da so osnova za preboj ljudje, ki morajo ostati v regiji, za kar je potrebna ustrezna cestna infrastruktura in dobro šolstvo, »za kar je poskrbljeno, prav tako pa tudi za zdravstvo,« je povedal mag. Židan in poudaril inovativno razmišljanje, proizvodnjo ter podjetne ideje, predvsem pa naraščanje moči kmetij.

»Nesmiselno je na posvetih govoriti o Pomurju kot o regiji, ker ni kritične mase,« je povedal Tadej Ružič, kateremu so perspektivne branže tiste, ki so v regiji, kot so naravna danost in razvoj že obstoječih podjetij. »Pomurje ne bo nikoli doseglo nek poseben status,« je še dodal. Židan tudi meni, da zakon o Pomurju ni prinesel regiji nič bistvenega in da je na ta račun prišlo v Pomurje še manj sredstev kot sicer, je pa prinesel nekaj pozitivnega v smislu, da je v agroživilstvu veliko potencialov. Predstavil je tudi mrežo malih kmetov, ki naj bi se uvedla v prihodnje, predvsem pa poudaril, da je pomembno, da se pridobi več denarja, kot ga daje zakon. »Ljubljana nas ne bo rešila, ker nas nikoli ni,« je še dodal. Grah, ki je za reforme, vendar morajo biti sistemske, glede pobota meni, da je prinesel več birokratskih stroškov, kot pa učinkov. Kar se tiče davčnih blagajn pa meni, da je potrebno postaviti neki limit, saj prav vsaka kmetija ne potrebuje davčne blagajne.

Prav tako je do davčnih blagajn kritičen tudi Pavlinjek, ki pravi, da če se le-te uvedejo, naj se uvedejo za vse, ki delajo z denarjem, sicer pa meni, da davčne blagajne ne bodo šle skozi parlamentarne procedure, po morebitni menjavi vlade pa računa na zavrnitev predloga. »Z novo vlado bomo verjetno uvedli kompenzacijo,« je še dodal Pavlinjek, ki kompenzacijo vidi kot edino možnost za rešitev notranjega dolga.

Mag. Židan ni naklonjen, da bi kar povprek sprejemali nove zakone, ampak da bi jih raje tretjino ukinili, saj jih imamo absolutno preveč. O zakonu o uvedbi davčne blagajne pa meni, da prinaša samo stroške, ne pa tudi rešitve. Prakse iz tujine v kmetijstvu so, da se uvede pavšalne davke, saj je sistem cenejši. Tudi Ružič meni, da bi bil najboljši pavšalizem. Smešna pa se mu zdi uvedba pobotov, saj v gradbeništvu morajo pred vsako prijavo na projekte priložiti potrdilo, da imajo poplačane terjatve do podizvajalcev, zato se mu ne zdi smiselno, da bi javno prikazovali, komu dolgujejo. „Regija zajema tudi sosednje države, zato je potrebno preseči ideje tuje oziroma ne tuje. Tuji investitorji so prišli, ker najdejo ustrezne pogoje, ker je pozitivna razlika v ceni in s tem ni nič narobe,« je povedal Ružič, ki meni, da bi se moral omejiti vpis v nekatere študijske programe. Dodal pa je še, da stereotip o pridnih in marljivih mladih delavcih ne drži več, saj le-ti ne bodo želeli delati za majhen denar. »Slovenija je kljub vsemu relativno malo zadolžena, težava pa je kako dobiti denar in kako ga tukaj obdržati,« meni minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Grah pa za uspešna slovenska podjetja obravnava tista, ki večino delajo za izvoz. »Statistika pravi, da podjetja v tuji lasti nimajo težav z razvojem, niti s pridobivanjem novih trgov,« je še dodal Grah, ki meni, da pogoji za tuje investicije v Pomurju so, vendar bi poleg strojev in zidov bilo potrebno imeti tudi bazo visoko kvalificiranih ljudi. Pavlinjek za Pomurje pravi, da je dežela delavcev in delodajalcev ter ambicioznih ljudi, primanjkuje pa denarja. Navala tujih investitorjev ne pričakuje, saj je slovenska delovna sila draga, predvsem pa se predolgo čaka na birokratske zadeve. Dodal je še, da je potrebno zaključiti s filozofijo, da se ne splača vrniti iz Ljubljane domov v Pomurje. »Slovenija je postala evropska država, ko smo dobili evro,« je povedal Pavlinjek, ki upa, da evro ne bo »padel«, »drugače pa se za Slovenijo ni bati, saj smo fleksibilni.« Grah upa, da bo Evropa ostala celovita, v kateri bo Slovenija utrdila svoje mesto v njej. Medtem ko si Ružič želi stabilno tržno gospodarsko okolje, mag. Židan meni, da bo Evropa 2020 še obstajala in bo bolj centralizirana, vendar se ne bo širila, saj ni denarja. »Želim si, da bi se naslednja štiri leta čim manj govorilo, polemiziralo in čim več delalo,« je zaključil mag. Židan.

Tako je splošno mnenje, da je rešitev za Pomurje poleg infrastrukture in konkurenčnih višje- in visokošolskih programov ter možnosti pridobivanja sredstev iz evropskih skladov predvsem poslovno sodelovanje, dokaz pa je letošnji odkup pšenice. Kot zgled zelo uspešnega poslovnega sodelovanja je namreč Židan navedel letošnja pogajanja o ceni pšenice med kmeti in mlinarji, ki so bila uspešna, tako da so zadovoljni oboji, ob tem pa smo že na začetku odkupili 55.000 ton pšenice, med tem ko smo je lani le 23.000 ton. Tako bomo lahko kmalu pri tej poljščini dosegli samooskrbo, kar je zelo pomembno, kot pomemben dosežek pa je napovedal shemo za pomoč malim kmetom, ki jih bo bistveno razbremenila administriranja.

Zakon o Pomurju na kmetijskem področju po Židanovem mnenju pokrajini ni prinesel novega denarja, je pa omogočil, da so domači strokovnjaki definirali, kaj so prednosti pokrajine. Med temi je pridelava vrtnin, sicer pa je v Sloveniji glavni problem, da primanjkuje denarja, zato je po Židanovih besedah treba urediti bančni sistem in tudi pokazati na krivce.

Robert Grah je dejal, da je v dveh letih v pokrajini nastalo čez 250 podjetij, nove izdelke, ki bodo pomenili tudi večjo dodano vrednost, pa lahko po njegovih besedah prinese le inovativnost. Čez 50 odstotkov zaposlenih je v mikro- in malih podjetjih, ki ustvarijo 40 odstotkov prihodkov regije in če imamo na eni strani 400 podjetij s 5000 delavci, ki ne ustvarijo niti 2000 evrov dodane vrednosti, pa imamo po drugi strani v 70 podjetjih 200 inovatorjev, ki imajo ideje, izkoristiti pa bi morali širše območje v dosegu 300 kilometrov, kjer je 12 milijonov potrošnikov, je povedal Grah.

Možnosti za kakšen preboj Pomurja pa ne vidi Tadej Ružič, po njegovem je pokrajina s 120.000 prebivalci premajhna za regijo, zato jo v prihodnje vidi v krogu od Maribora in Ptuja do Varaždina in Čakovca ter bližnjih mest v Avstriji in na Madžarskem. Ružič je opozoril na napake države, predvsem regulativo, ki ne prinaša učinkov, in potarnal nad obnašanjem bank, ki zaradi slabih izkušenj s propadlimi gradbenimi podjetji ne pomagajo zdravim, zato si želi predvsem normalnega in ne normativnega trga, na trgu pa enakopravnost.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Kako doseči razvojni preboj Pomurja in Slovenije?