V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kako doseči razvojni preboj Pomurja in Slovenije?

 

Pomurski gospodarstveniki in minister Židan spregovorili o razvojnih možnosti Pomurja in Slovenije

Javni posvetPomurski spletni medij Pomurec.com je v sklopu projekta Evropa 2020, ki ga sofinancira Urad vlade RS za komuniciranje, v Murski Soboti organiziral javni posvet na temo "Kako doseči razvojni preboj Pomurja in Slovenije?".

Na odmevni okrogli mizi so spregovorili:Štefan Pavlinjek, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Tadej Ružič, predsednik uprave SGP Pomgrad, Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice ter mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Štefan Pavlinjek meni, da v Pomurju primanjkuje dobrih podjetij, predvsem s področja kmetijstva in turizma, ki imata tukaj ugodne razmere za razvoj, premalo pa je tudi srednjih in mikro podjetij. »Moramo biti dežela oziroma pokrajina, ki pridela končne produkte in jih tudi trži,« je povedal Pavlinjek, ki se med drugim zavzema tudi za globalni trg, saj je nekaj podjetij globalnih.

»V zadnjih dveh letih je nastalo preko 200 podjetij, ki so nastala na idejah, ki jih je potrebno nadgraditi,« je dodal Robert Grah, ki poudarja inovativnost in kreativnost, ki se ju morajo otroci učiti že v vrtcu. Mag. Dejan Židan meni, da so osnova za preboj ljudje, ki morajo ostati v regiji, za kar je potrebna ustrezna cestna infrastruktura in dobro šolstvo, »za kar je poskrbljeno, prav tako pa tudi za zdravstvo,« je povedal mag. Židan in poudaril inovativno razmišljanje, proizvodnjo ter podjetne ideje, predvsem pa naraščanje moči kmetij.

»Nesmiselno je na posvetih govoriti o Pomurju kot o regiji, ker ni kritične mase,« je povedal Tadej Ružič, kateremu so perspektivne branže tiste, ki so v regiji, kot so naravna danost in razvoj že obstoječih podjetij. »Pomurje ne bo nikoli doseglo nek poseben status,« je še dodal. Židan tudi meni, da zakon o Pomurju ni prinesel regiji nič bistvenega in da je na ta račun prišlo v Pomurje še manj sredstev kot sicer, je pa prinesel nekaj pozitivnega v smislu, da je v agroživilstvu veliko potencialov. Predstavil je tudi mrežo malih kmetov, ki naj bi se uvedla v prihodnje, predvsem pa poudaril, da je pomembno, da se pridobi več denarja, kot ga daje zakon. »Ljubljana nas ne bo rešila, ker nas nikoli ni,« je še dodal. Grah, ki je za reforme, vendar morajo biti sistemske, glede pobota meni, da je prinesel več birokratskih stroškov, kot pa učinkov. Kar se tiče davčnih blagajn pa meni, da je potrebno postaviti neki limit, saj prav vsaka kmetija ne potrebuje davčne blagajne.

Prav tako je do davčnih blagajn kritičen tudi Pavlinjek, ki pravi, da če se le-te uvedejo, naj se uvedejo za vse, ki delajo z denarjem, sicer pa meni, da davčne blagajne ne bodo šle skozi parlamentarne procedure, po morebitni menjavi vlade pa računa na zavrnitev predloga. »Z novo vlado bomo verjetno uvedli kompenzacijo,« je še dodal Pavlinjek, ki kompenzacijo vidi kot edino možnost za rešitev notranjega dolga.

Mag. Židan ni naklonjen, da bi kar povprek sprejemali nove zakone, ampak da bi jih raje tretjino ukinili, saj jih imamo absolutno preveč. O zakonu o uvedbi davčne blagajne pa meni, da prinaša samo stroške, ne pa tudi rešitve. Prakse iz tujine v kmetijstvu so, da se uvede pavšalne davke, saj je sistem cenejši. Tudi Ružič meni, da bi bil najboljši pavšalizem. Smešna pa se mu zdi uvedba pobotov, saj v gradbeništvu morajo pred vsako prijavo na projekte priložiti potrdilo, da imajo poplačane terjatve do podizvajalcev, zato se mu ne zdi smiselno, da bi javno prikazovali, komu dolgujejo. „Regija zajema tudi sosednje države, zato je potrebno preseči ideje tuje oziroma ne tuje. Tuji investitorji so prišli, ker najdejo ustrezne pogoje, ker je pozitivna razlika v ceni in s tem ni nič narobe,« je povedal Ružič, ki meni, da bi se moral omejiti vpis v nekatere študijske programe. Dodal pa je še, da stereotip o pridnih in marljivih mladih delavcih ne drži več, saj le-ti ne bodo želeli delati za majhen denar. »Slovenija je kljub vsemu relativno malo zadolžena, težava pa je kako dobiti denar in kako ga tukaj obdržati,« meni minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Grah pa za uspešna slovenska podjetja obravnava tista, ki večino delajo za izvoz. »Statistika pravi, da podjetja v tuji lasti nimajo težav z razvojem, niti s pridobivanjem novih trgov,« je še dodal Grah, ki meni, da pogoji za tuje investicije v Pomurju so, vendar bi poleg strojev in zidov bilo potrebno imeti tudi bazo visoko kvalificiranih ljudi. Pavlinjek za Pomurje pravi, da je dežela delavcev in delodajalcev ter ambicioznih ljudi, primanjkuje pa denarja. Navala tujih investitorjev ne pričakuje, saj je slovenska delovna sila draga, predvsem pa se predolgo čaka na birokratske zadeve. Dodal je še, da je potrebno zaključiti s filozofijo, da se ne splača vrniti iz Ljubljane domov v Pomurje. »Slovenija je postala evropska država, ko smo dobili evro,« je povedal Pavlinjek, ki upa, da evro ne bo »padel«, »drugače pa se za Slovenijo ni bati, saj smo fleksibilni.« Grah upa, da bo Evropa ostala celovita, v kateri bo Slovenija utrdila svoje mesto v njej. Medtem ko si Ružič želi stabilno tržno gospodarsko okolje, mag. Židan meni, da bo Evropa 2020 še obstajala in bo bolj centralizirana, vendar se ne bo širila, saj ni denarja. »Želim si, da bi se naslednja štiri leta čim manj govorilo, polemiziralo in čim več delalo,« je zaključil mag. Židan.

Tako je splošno mnenje, da je rešitev za Pomurje poleg infrastrukture in konkurenčnih višje- in visokošolskih programov ter možnosti pridobivanja sredstev iz evropskih skladov predvsem poslovno sodelovanje, dokaz pa je letošnji odkup pšenice. Kot zgled zelo uspešnega poslovnega sodelovanja je namreč Židan navedel letošnja pogajanja o ceni pšenice med kmeti in mlinarji, ki so bila uspešna, tako da so zadovoljni oboji, ob tem pa smo že na začetku odkupili 55.000 ton pšenice, med tem ko smo je lani le 23.000 ton. Tako bomo lahko kmalu pri tej poljščini dosegli samooskrbo, kar je zelo pomembno, kot pomemben dosežek pa je napovedal shemo za pomoč malim kmetom, ki jih bo bistveno razbremenila administriranja.

Zakon o Pomurju na kmetijskem področju po Židanovem mnenju pokrajini ni prinesel novega denarja, je pa omogočil, da so domači strokovnjaki definirali, kaj so prednosti pokrajine. Med temi je pridelava vrtnin, sicer pa je v Sloveniji glavni problem, da primanjkuje denarja, zato je po Židanovih besedah treba urediti bančni sistem in tudi pokazati na krivce.

Robert Grah je dejal, da je v dveh letih v pokrajini nastalo čez 250 podjetij, nove izdelke, ki bodo pomenili tudi večjo dodano vrednost, pa lahko po njegovih besedah prinese le inovativnost. Čez 50 odstotkov zaposlenih je v mikro- in malih podjetjih, ki ustvarijo 40 odstotkov prihodkov regije in če imamo na eni strani 400 podjetij s 5000 delavci, ki ne ustvarijo niti 2000 evrov dodane vrednosti, pa imamo po drugi strani v 70 podjetjih 200 inovatorjev, ki imajo ideje, izkoristiti pa bi morali širše območje v dosegu 300 kilometrov, kjer je 12 milijonov potrošnikov, je povedal Grah.

Možnosti za kakšen preboj Pomurja pa ne vidi Tadej Ružič, po njegovem je pokrajina s 120.000 prebivalci premajhna za regijo, zato jo v prihodnje vidi v krogu od Maribora in Ptuja do Varaždina in Čakovca ter bližnjih mest v Avstriji in na Madžarskem. Ružič je opozoril na napake države, predvsem regulativo, ki ne prinaša učinkov, in potarnal nad obnašanjem bank, ki zaradi slabih izkušenj s propadlimi gradbenimi podjetji ne pomagajo zdravim, zato si želi predvsem normalnega in ne normativnega trga, na trgu pa enakopravnost.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Kako doseči razvojni preboj Pomurja in Slovenije?