Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kako doseči razvojni preboj Pomurja in Slovenije?

 

Pomurski gospodarstveniki in minister Židan spregovorili o razvojnih možnosti Pomurja in Slovenije

Javni posvetPomurski spletni medij Pomurec.com je v sklopu projekta Evropa 2020, ki ga sofinancira Urad vlade RS za komuniciranje, v Murski Soboti organiziral javni posvet na temo "Kako doseči razvojni preboj Pomurja in Slovenije?".

Na odmevni okrogli mizi so spregovorili:Štefan Pavlinjek, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Tadej Ružič, predsednik uprave SGP Pomgrad, Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice ter mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Štefan Pavlinjek meni, da v Pomurju primanjkuje dobrih podjetij, predvsem s področja kmetijstva in turizma, ki imata tukaj ugodne razmere za razvoj, premalo pa je tudi srednjih in mikro podjetij. »Moramo biti dežela oziroma pokrajina, ki pridela končne produkte in jih tudi trži,« je povedal Pavlinjek, ki se med drugim zavzema tudi za globalni trg, saj je nekaj podjetij globalnih.

»V zadnjih dveh letih je nastalo preko 200 podjetij, ki so nastala na idejah, ki jih je potrebno nadgraditi,« je dodal Robert Grah, ki poudarja inovativnost in kreativnost, ki se ju morajo otroci učiti že v vrtcu. Mag. Dejan Židan meni, da so osnova za preboj ljudje, ki morajo ostati v regiji, za kar je potrebna ustrezna cestna infrastruktura in dobro šolstvo, »za kar je poskrbljeno, prav tako pa tudi za zdravstvo,« je povedal mag. Židan in poudaril inovativno razmišljanje, proizvodnjo ter podjetne ideje, predvsem pa naraščanje moči kmetij.

»Nesmiselno je na posvetih govoriti o Pomurju kot o regiji, ker ni kritične mase,« je povedal Tadej Ružič, kateremu so perspektivne branže tiste, ki so v regiji, kot so naravna danost in razvoj že obstoječih podjetij. »Pomurje ne bo nikoli doseglo nek poseben status,« je še dodal. Židan tudi meni, da zakon o Pomurju ni prinesel regiji nič bistvenega in da je na ta račun prišlo v Pomurje še manj sredstev kot sicer, je pa prinesel nekaj pozitivnega v smislu, da je v agroživilstvu veliko potencialov. Predstavil je tudi mrežo malih kmetov, ki naj bi se uvedla v prihodnje, predvsem pa poudaril, da je pomembno, da se pridobi več denarja, kot ga daje zakon. »Ljubljana nas ne bo rešila, ker nas nikoli ni,« je še dodal. Grah, ki je za reforme, vendar morajo biti sistemske, glede pobota meni, da je prinesel več birokratskih stroškov, kot pa učinkov. Kar se tiče davčnih blagajn pa meni, da je potrebno postaviti neki limit, saj prav vsaka kmetija ne potrebuje davčne blagajne.

Prav tako je do davčnih blagajn kritičen tudi Pavlinjek, ki pravi, da če se le-te uvedejo, naj se uvedejo za vse, ki delajo z denarjem, sicer pa meni, da davčne blagajne ne bodo šle skozi parlamentarne procedure, po morebitni menjavi vlade pa računa na zavrnitev predloga. »Z novo vlado bomo verjetno uvedli kompenzacijo,« je še dodal Pavlinjek, ki kompenzacijo vidi kot edino možnost za rešitev notranjega dolga.

Mag. Židan ni naklonjen, da bi kar povprek sprejemali nove zakone, ampak da bi jih raje tretjino ukinili, saj jih imamo absolutno preveč. O zakonu o uvedbi davčne blagajne pa meni, da prinaša samo stroške, ne pa tudi rešitve. Prakse iz tujine v kmetijstvu so, da se uvede pavšalne davke, saj je sistem cenejši. Tudi Ružič meni, da bi bil najboljši pavšalizem. Smešna pa se mu zdi uvedba pobotov, saj v gradbeništvu morajo pred vsako prijavo na projekte priložiti potrdilo, da imajo poplačane terjatve do podizvajalcev, zato se mu ne zdi smiselno, da bi javno prikazovali, komu dolgujejo. „Regija zajema tudi sosednje države, zato je potrebno preseči ideje tuje oziroma ne tuje. Tuji investitorji so prišli, ker najdejo ustrezne pogoje, ker je pozitivna razlika v ceni in s tem ni nič narobe,« je povedal Ružič, ki meni, da bi se moral omejiti vpis v nekatere študijske programe. Dodal pa je še, da stereotip o pridnih in marljivih mladih delavcih ne drži več, saj le-ti ne bodo želeli delati za majhen denar. »Slovenija je kljub vsemu relativno malo zadolžena, težava pa je kako dobiti denar in kako ga tukaj obdržati,« meni minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Grah pa za uspešna slovenska podjetja obravnava tista, ki večino delajo za izvoz. »Statistika pravi, da podjetja v tuji lasti nimajo težav z razvojem, niti s pridobivanjem novih trgov,« je še dodal Grah, ki meni, da pogoji za tuje investicije v Pomurju so, vendar bi poleg strojev in zidov bilo potrebno imeti tudi bazo visoko kvalificiranih ljudi. Pavlinjek za Pomurje pravi, da je dežela delavcev in delodajalcev ter ambicioznih ljudi, primanjkuje pa denarja. Navala tujih investitorjev ne pričakuje, saj je slovenska delovna sila draga, predvsem pa se predolgo čaka na birokratske zadeve. Dodal je še, da je potrebno zaključiti s filozofijo, da se ne splača vrniti iz Ljubljane domov v Pomurje. »Slovenija je postala evropska država, ko smo dobili evro,« je povedal Pavlinjek, ki upa, da evro ne bo »padel«, »drugače pa se za Slovenijo ni bati, saj smo fleksibilni.« Grah upa, da bo Evropa ostala celovita, v kateri bo Slovenija utrdila svoje mesto v njej. Medtem ko si Ružič želi stabilno tržno gospodarsko okolje, mag. Židan meni, da bo Evropa 2020 še obstajala in bo bolj centralizirana, vendar se ne bo širila, saj ni denarja. »Želim si, da bi se naslednja štiri leta čim manj govorilo, polemiziralo in čim več delalo,« je zaključil mag. Židan.

Tako je splošno mnenje, da je rešitev za Pomurje poleg infrastrukture in konkurenčnih višje- in visokošolskih programov ter možnosti pridobivanja sredstev iz evropskih skladov predvsem poslovno sodelovanje, dokaz pa je letošnji odkup pšenice. Kot zgled zelo uspešnega poslovnega sodelovanja je namreč Židan navedel letošnja pogajanja o ceni pšenice med kmeti in mlinarji, ki so bila uspešna, tako da so zadovoljni oboji, ob tem pa smo že na začetku odkupili 55.000 ton pšenice, med tem ko smo je lani le 23.000 ton. Tako bomo lahko kmalu pri tej poljščini dosegli samooskrbo, kar je zelo pomembno, kot pomemben dosežek pa je napovedal shemo za pomoč malim kmetom, ki jih bo bistveno razbremenila administriranja.

Zakon o Pomurju na kmetijskem področju po Židanovem mnenju pokrajini ni prinesel novega denarja, je pa omogočil, da so domači strokovnjaki definirali, kaj so prednosti pokrajine. Med temi je pridelava vrtnin, sicer pa je v Sloveniji glavni problem, da primanjkuje denarja, zato je po Židanovih besedah treba urediti bančni sistem in tudi pokazati na krivce.

Robert Grah je dejal, da je v dveh letih v pokrajini nastalo čez 250 podjetij, nove izdelke, ki bodo pomenili tudi večjo dodano vrednost, pa lahko po njegovih besedah prinese le inovativnost. Čez 50 odstotkov zaposlenih je v mikro- in malih podjetjih, ki ustvarijo 40 odstotkov prihodkov regije in če imamo na eni strani 400 podjetij s 5000 delavci, ki ne ustvarijo niti 2000 evrov dodane vrednosti, pa imamo po drugi strani v 70 podjetjih 200 inovatorjev, ki imajo ideje, izkoristiti pa bi morali širše območje v dosegu 300 kilometrov, kjer je 12 milijonov potrošnikov, je povedal Grah.

Možnosti za kakšen preboj Pomurja pa ne vidi Tadej Ružič, po njegovem je pokrajina s 120.000 prebivalci premajhna za regijo, zato jo v prihodnje vidi v krogu od Maribora in Ptuja do Varaždina in Čakovca ter bližnjih mest v Avstriji in na Madžarskem. Ružič je opozoril na napake države, predvsem regulativo, ki ne prinaša učinkov, in potarnal nad obnašanjem bank, ki zaradi slabih izkušenj s propadlimi gradbenimi podjetji ne pomagajo zdravim, zato si želi predvsem normalnega in ne normativnega trga, na trgu pa enakopravnost.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Kako doseči razvojni preboj Pomurja in Slovenije?