S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Po vinorodnih goricah, od Cerkvenjaka do Cogetincev

( 1 Ocena ) 

Člani Društva general Maister Cerkvenjak na 2. pohodu

Maistrov pohodOb bližajočem se praznovanju dneva Generala Maistra, so se slovesnostim pridružili tudi člani Društva generala Maistra (DGM) iz Cerkvenjaka, ki so hkrati obeležili tudi prvo obletnico odprtja razglednega stolpa.

Po zaslugi podpredsednika društva Štefana Molnarja iz Cogetincev so namreč že lani oktobra, na njegovi domačiji, na hribčku nad pomursko avtocesto, postavili nov leseni razgledni stolp Generala Maistra, katerega so v navzočnosti več deset članov društva, ter drugih domačinov in gostov, predali svojemu namenu. In prav tako prijetno je bilo tudi ob prvi obletnici čudovitega stolpa, s katerega se vidi daleč po Slovenskih goricah. Ob tokratnem praznovanju je gospodar domačije Štefan Molnar, skupaj z ostalim vodstvom društva ter občino Cerkvenjak pripravil pogostitev številnih članov društva in drugih gostov. Številni izmed slednjih so na čelu z Roman Lorenčičem, predsednikom DGM Cerkvenjak, ter Marjanom Žmavcem, županom Cerkvenjaka, sprehodili po vinorodnih goricah, vse od Cerkvenjaka, čez Grabonoški Vrh do Cogetincev, na 2. Maistrovem pohodu. Zaključek prijetnega pohoda, v okviru katerega so se sprehajalci večkrat zaustavili ob poti, je bil ob stolpu v Cogetincih, ki je z ostalo ponudbo pri Molnarju, v veliki meri popestril turistično ponudbo v Slovenskih goricah.

„Ker je bilo med Maistrovimi borci kar nekaj Cerkvenjačanov, tedaj Antonovčanov je prav, da imamo tudi v naši občini društvo, ki neguje njegov zgodovinski spomin ter Maistrov razgledni stolp, kar nas bo za vedno spominjalo na tega velikega Slovenca in rodoljuba, ki je pokazal kako moramo braniti svoje narodnostno ozemlje. Veseli smo, da imamo vedno več članov in simpatizerjev, med katerimi tudi mladine, ki bo nadaljevala po Maistrovi poti rodoljubja, ne manjka. Bliža pa se tudi 23. november, dan Rudolfa Maistra, ko bodo širom po naši državi Maistrove prireditve, nam najbližje so vsako leto na Zavrhu in tudi mi smo se jim s svojim pohodom in druženjem pri razglednem stolpu pridružili“, nam je med drugim povedal predsednik DGM Cerkvenjak, Roman Lorenčič, gostitelj stolpa Štefan Molnar pa je dodal, kako je v lanskem letu skupaj s prijatelji uspel narediti lep stolp, ki sedaj služi predvsem za razvoj in napredek kraja. In da je slednji zanimivo zbirališče občanov je potrdil tudi tokratni pohod in druženje.

Sicer pa, glede na to, da se Štefan, ki se je pred nedavnim upokojil, skupaj s partnerko Leo, ukvarja z nekaterimi dopolnilnimi dejavnostmi na lepo urejenem podeželskem gospodinjstvu, kjer v prihodnje pričakujemo še veliko več obiskovalcev in občudovalcev ob tej novi turistični ponudbi v Slovenskih goricah.

DRUŠTVO GENERALM MAISTER CERKVENJAK

V poldrugem letu že čez 60 članov in članic

Čeprav je Društvo general Maister (DGM) Cerkvenjak začelo delovati šele marca 2010, so že opazne številne dejavnosti prizadevnega članstva. Tako so najprej izvedli predavanje zgodovinarja, dr. Janka Prunka iz Ljubljane o slovenskem domoljubju, ki je v ospredju delovanja društva. Pripravili so tudi dva Maistrova pohoda, posebej veseli pa so, da se jim je pridružilo že kar nekaj mlajših ljudi, kar kaže, da se bo delovanje društva nadaljevalo in poglabljalo. Vsekakor ne smemo prezreti niti pomoč društva pri realizaciji ideje svojega člana in podpredsednika Štefana Molnarja, da v spomin generalu Maistru postavi čudovit razgledni stolp, ki so ga že lani jeseni predali svojemu namenu v Cogetincih. Novi predsednik cerkvenjaškega DGM, Roman Lorenčič (prvi predsednik Marjan Žmavc je vmes postal župan občine Cerkvenjaka in funkciji nista združljivi) je še posebej vesel, da je v poldrugem letu v društvo pristopilo že čez 60 članov, kar dokazuje, da so občani Slovenskih goric še kako domoljubni oz. narodno zavedni, in da spoštujejo pomen in vlogo generala Rudolfa Maistra.

General Rudolf Maister je veliko prispeval k določitvi severne meje

Slednji je sicer bil vojak, borec za severno mejo, pesnik, bibliofil, ljubiteljski slikar in velik rodoljub. Rojen je bil v Kamniku, 29. marca 1874 očetu Francu po rodu Štajercu in materi Frančiški po rodu Dolenjki, kot tretji sin v družini Maistrovih. Po očetovi smrti je za mladega Rudolfa Maistra skrbel stric Lovrenc, ki ga je navdušil za vojaški poklic. Po končanem 6. razredu gimnazije v Ljubljani je odšel v domobransko kadetsko šolo na Dunaj, jo uspešno zaključil leta 1894 ter naslednje leto prejel čin poročnika. Kot častnik je pozneje spoznaval različne kraje habsburške monarhije, ki mu je pozneje koristilo pri bojih za severno mejo ter določitvi meje z Avstrijo in Italijo. Leta 1905 se je poročil z Marico Stergarjevo, hčerko znanega ljubljanskega zdravnika, ki mu je veliko pomagala s svojim znanjem francoščine, ko se je pogovarjal s častniki antante v Mariboru. V zakonu sta se jima rodila sina Hrvoj in Borut.

Zaradi posledic močne pljučnice je bil premeščen v črno vojsko, v zaledje, najprej v Celje nato v Gradec in nazadnje v Maribor, kjer je kot major postal stalni poveljnik črne vojske do konca 1. svet. vojne. Že med vojno je izrazito kazal svojo narodno zavest, zato ga je Narodni svet novo ustanovljene Države SHS 1. novembra 1918 povišal v čin generala. To mu je omogočilo prevzeti oblast v Mariboru, izvesti splošno mobilizacijo, na katero se je odzvalo preko 4000 borcev, med njimi tudi precej iz Slovenskih goric. General Maister je 23. novembra 1918 razorožil zeleno gardo v Mariboru ter mesto dokončno iztrgal Nemcem oz. določil našo severno mejo od Koroške do Prekmurja. Žal se je moral umakniti iz Koroške, ki smo jo po plebiscitu 10.10.1920 za vedno izgubili. Uspešni poveljnik in osvoboditelj severne meje se je razočaran vrnil v Maribor, postal njegov poveljnik, bil predsednik komisije za razmejitev z Italijo in leta 1923 prisilno upokojen kot divizijski general. Po vojni je rad zahajal na Zavrh, kjer mu je lenarški notar in prijatelj Štupica dal na voljo svojo hišo, kjer se je dobro počutil med preprostimi ljudmi, pisal pesmi od katerih so nekatere celo ponarodele. Danes je na Zavrhu njegova spominska soba ter Maistrov stolp. Njegovo zdravje pa je vedno bolj pešalo in tako je 26. junija 1934 umrl na Uncu pri Rakeku. Pokopan je na pobreškem pokopališču v Mariboru z velikimi vojaškimi častmi.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Po vinorodnih goricah, od Cerkvenjaka do Cogetincev