Rozalija Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni obeležila lep življenjski jubilej

Zalika LutarOb zadnjih izdihljajih letošnjega poletja je lep življenjski jubilej, 95. rojstni dan praznovala Rozalija, vsi jo poznajo kot Zaliko, Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. Vse dobro, predvsem pa še veliko zdravja, so ji voščili mnogi svojci, prijatelji, znanci, sosedje..., obiskala pa jo je tudi delegacija rdečega križa. Ob tej priložnosti je pravo slovesnost pripravila Zalikina prijazna vnukinja Olga, pri kateri preživlja jesen življenja, ter njen mož Janko Fekonja in pravnukinja Simona. Zaliki so čestitali predstavniki rdečega križa, predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci –Zbigovci, Janko Auguštin, ki ji je v imenu RK izročil darilo, sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, Katja Makovec, ter poverjenika RK Tončka in Franc Breznik.

Pri 95 brez očal prebira Slovenske novice

Množice ljubiteljev vrhunskih vin, dobre kulinarike in zabave uživale na 8. Salonu Traminec v Radencih, kjer so ob odlični hrani in glasbi poskusili kar 107 vzorcev traminca

Salon Traminec 2017Minuli ponedeljek pozno popoldan in vse tja do polnoči, je v Zdravilišču Radenci že osmič potekal Salon Traminec, ki vsako leto ponudi najboljše tramince tako iz kleti slovenskih, kot tudi tujih vinarjev. Množice več kot 1000 obiskovalcev od blizu in daleč, predvsem prave ljubitelje vrhunske vinske kapljice, odlične kulinarike in zabave, so na novi lokaciji čakali izbrani traminci, vrhunska slovenska kulinarika, Mala šola vinskih okusov, glasbeni program pa je obogatila Neisha, dogodek pa je zaznamoval tudi nastop vitezinj in vitezov pesniškega turnirja.
Res je sicer organizatorjem in tudi ljubiteljem traminca tokrat ponagajalo vreme, saj se je dež vlil prav v času, ko bi se prireditev morala začeti. Zato so vse iz čudovitega naravnega okolja moral prenesti pod streho, tako da niti močen dež ni mogel do živega tokratnim gostom Salona traminec.

Salon Traminec letos prvič v Radencih

Gasilci z Janževega Vrha skuhali najboljši golaž!

Radgonska nočGotovo bi družabno življenje v Gornji Radgoni, brez sejemskih prireditev, bilo bistveno bolj revno in suhoparno. K sreči pa se na Pomurskem sejmišču odvijajo številne sejemske prireditve, v okviru katerih potekajo tudi mnogi spremljevalni dogodki. In tako je bilo tudi ob letošnjem, jubilejnem 55. mednarodnem kmetijsko – živilskem sejmu Agra med 26. in 31. avgustom. V šestih dneh se je namreč, v organizaciji Sejma Agra, zvrstilo veliko veselih in prijetnih dogodkov, tako da so na svoje prišli vsi obiskovalci, od najmlajših do nekoliko starejših in najstarejših. Skratka zadnji teden letošnjega avgusta je bil največji zabavni teden v Gornji Radgoni, v ospredju pa je bila „Radgonska noč", ki se je po nekaj letih spet vrnila v mesto ob Muri.

Letošnja Radgonska noč v znamenju skupine Magazin in Majolkine golažiade

Od Slovenskih Goric, do očaka Triglava!

TD Majolka na TriglavuTrditev, da dokler ne obiščeš najvišjega slovenskega vrha Triglav, nisi pravi Slovenec, je gnal nekaj članov Turističnega društva Majolka iz okolice Gornje Radgone, da so se iz Slovenskih Goric podali na dvodnevno potepanje na slovenskega očaka Triglav. Svojo pot so aktivisti omenjenega turističnega društva pričeli na Pokljuki, pa do Vodnikove koče in nato do Kredarice, kjer so prenočili.

Člani TD Majolka postali Slovenci, saj so obiskali Aljažev stolp

Med 32 ekipami iz Panonske nižine so se najbolje izkazali gasilci iz Doline

Ribja čorbaČeprav je Lendava svetovna prestolnica bograča, torej znamenite prekmurske in madžarske mesne jedi, to ne pomeni, da v najbolj vzhodnem slovenskem mestu nimajo radi tudi ribjih jedi. Nekoč Panonsko morje in današnja reka Mura nudi namreč kakovostno ribo, ki jo domačini pripravljajo na različne načine, posebnost pa je tudi ribja čorba. In tako je Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Lendava minuli konec tedna organizirala tradicionalno zabavno-kulinarično prireditev, že 11. Mednarodno tekmovanje v kuhanju ribje čorbe. Na zelenici pred „Trgovino pri žagi" v Lendavi se je zbralo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki so ob pokušnji ribje čorbe in ostalih dobrot spremljali nastope folklornih skupin in ljudskih pevcev, ki so peli in plesali plese iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Najmlajši so se lahko zabavali na številnih točkah, tekmovanja v kuhanju te tradicionalne ribje jedi Panonske nižine se je udeležilo kar 32 ekip.

Po Lendavi je zadišalo po ribji čorbi

Godbeniki so Ludvika presenetili in zbudili ob pol noči!

Ludvik KrambergerO družini Kramberger, ki izvira iz Ženjaka pri Benediktu, je gotovo po vsej državi, pa tudi širše veliko znanega. Ne le zaradi očeta enajstih otrok Franca iz viničarske družine, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja izdelal pravo letalo in se pognal v višave, in ki je bil za tiste čase pravi genij, saj je ob kolarstvu, katerega se je izučil, obvladal še več kot 20 rokodelskih poklicev in zato bil cenjen v okolici. Pa tudi ne le zaradi njegovega sina, dobrotnika iz Negove, Iveka, katerega so kot kandidata za predsednika države ustrelili v Jurovskem Dolu, temveč tudi zaradi devetega izmed 11 otrok, Ludvika, ki je najprej bil kovač, nato strojni tehnik, v zadnjega približno pol stoletja pa je, zlasti med starejšo in podeželsko populacijo, izjemno cenjen kot dopisnik in fotograf.

Starosta pisane besede in fotografije Ludvik Kramberger je obeležil častitljivih 80 let

V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Po vinorodnih goricah, od Cerkvenjaka do Cogetincev

( 1 Ocena ) 

Člani Društva general Maister Cerkvenjak na 2. pohodu

Maistrov pohodOb bližajočem se praznovanju dneva Generala Maistra, so se slovesnostim pridružili tudi člani Društva generala Maistra (DGM) iz Cerkvenjaka, ki so hkrati obeležili tudi prvo obletnico odprtja razglednega stolpa.

Po zaslugi podpredsednika društva Štefana Molnarja iz Cogetincev so namreč že lani oktobra, na njegovi domačiji, na hribčku nad pomursko avtocesto, postavili nov leseni razgledni stolp Generala Maistra, katerega so v navzočnosti več deset članov društva, ter drugih domačinov in gostov, predali svojemu namenu. In prav tako prijetno je bilo tudi ob prvi obletnici čudovitega stolpa, s katerega se vidi daleč po Slovenskih goricah. Ob tokratnem praznovanju je gospodar domačije Štefan Molnar, skupaj z ostalim vodstvom društva ter občino Cerkvenjak pripravil pogostitev številnih članov društva in drugih gostov. Številni izmed slednjih so na čelu z Roman Lorenčičem, predsednikom DGM Cerkvenjak, ter Marjanom Žmavcem, županom Cerkvenjaka, sprehodili po vinorodnih goricah, vse od Cerkvenjaka, čez Grabonoški Vrh do Cogetincev, na 2. Maistrovem pohodu. Zaključek prijetnega pohoda, v okviru katerega so se sprehajalci večkrat zaustavili ob poti, je bil ob stolpu v Cogetincih, ki je z ostalo ponudbo pri Molnarju, v veliki meri popestril turistično ponudbo v Slovenskih goricah.

„Ker je bilo med Maistrovimi borci kar nekaj Cerkvenjačanov, tedaj Antonovčanov je prav, da imamo tudi v naši občini društvo, ki neguje njegov zgodovinski spomin ter Maistrov razgledni stolp, kar nas bo za vedno spominjalo na tega velikega Slovenca in rodoljuba, ki je pokazal kako moramo braniti svoje narodnostno ozemlje. Veseli smo, da imamo vedno več članov in simpatizerjev, med katerimi tudi mladine, ki bo nadaljevala po Maistrovi poti rodoljubja, ne manjka. Bliža pa se tudi 23. november, dan Rudolfa Maistra, ko bodo širom po naši državi Maistrove prireditve, nam najbližje so vsako leto na Zavrhu in tudi mi smo se jim s svojim pohodom in druženjem pri razglednem stolpu pridružili“, nam je med drugim povedal predsednik DGM Cerkvenjak, Roman Lorenčič, gostitelj stolpa Štefan Molnar pa je dodal, kako je v lanskem letu skupaj s prijatelji uspel narediti lep stolp, ki sedaj služi predvsem za razvoj in napredek kraja. In da je slednji zanimivo zbirališče občanov je potrdil tudi tokratni pohod in druženje.

Sicer pa, glede na to, da se Štefan, ki se je pred nedavnim upokojil, skupaj s partnerko Leo, ukvarja z nekaterimi dopolnilnimi dejavnostmi na lepo urejenem podeželskem gospodinjstvu, kjer v prihodnje pričakujemo še veliko več obiskovalcev in občudovalcev ob tej novi turistični ponudbi v Slovenskih goricah.

DRUŠTVO GENERALM MAISTER CERKVENJAK

V poldrugem letu že čez 60 članov in članic

Čeprav je Društvo general Maister (DGM) Cerkvenjak začelo delovati šele marca 2010, so že opazne številne dejavnosti prizadevnega članstva. Tako so najprej izvedli predavanje zgodovinarja, dr. Janka Prunka iz Ljubljane o slovenskem domoljubju, ki je v ospredju delovanja društva. Pripravili so tudi dva Maistrova pohoda, posebej veseli pa so, da se jim je pridružilo že kar nekaj mlajših ljudi, kar kaže, da se bo delovanje društva nadaljevalo in poglabljalo. Vsekakor ne smemo prezreti niti pomoč društva pri realizaciji ideje svojega člana in podpredsednika Štefana Molnarja, da v spomin generalu Maistru postavi čudovit razgledni stolp, ki so ga že lani jeseni predali svojemu namenu v Cogetincih. Novi predsednik cerkvenjaškega DGM, Roman Lorenčič (prvi predsednik Marjan Žmavc je vmes postal župan občine Cerkvenjaka in funkciji nista združljivi) je še posebej vesel, da je v poldrugem letu v društvo pristopilo že čez 60 članov, kar dokazuje, da so občani Slovenskih goric še kako domoljubni oz. narodno zavedni, in da spoštujejo pomen in vlogo generala Rudolfa Maistra.

General Rudolf Maister je veliko prispeval k določitvi severne meje

Slednji je sicer bil vojak, borec za severno mejo, pesnik, bibliofil, ljubiteljski slikar in velik rodoljub. Rojen je bil v Kamniku, 29. marca 1874 očetu Francu po rodu Štajercu in materi Frančiški po rodu Dolenjki, kot tretji sin v družini Maistrovih. Po očetovi smrti je za mladega Rudolfa Maistra skrbel stric Lovrenc, ki ga je navdušil za vojaški poklic. Po končanem 6. razredu gimnazije v Ljubljani je odšel v domobransko kadetsko šolo na Dunaj, jo uspešno zaključil leta 1894 ter naslednje leto prejel čin poročnika. Kot častnik je pozneje spoznaval različne kraje habsburške monarhije, ki mu je pozneje koristilo pri bojih za severno mejo ter določitvi meje z Avstrijo in Italijo. Leta 1905 se je poročil z Marico Stergarjevo, hčerko znanega ljubljanskega zdravnika, ki mu je veliko pomagala s svojim znanjem francoščine, ko se je pogovarjal s častniki antante v Mariboru. V zakonu sta se jima rodila sina Hrvoj in Borut.

Zaradi posledic močne pljučnice je bil premeščen v črno vojsko, v zaledje, najprej v Celje nato v Gradec in nazadnje v Maribor, kjer je kot major postal stalni poveljnik črne vojske do konca 1. svet. vojne. Že med vojno je izrazito kazal svojo narodno zavest, zato ga je Narodni svet novo ustanovljene Države SHS 1. novembra 1918 povišal v čin generala. To mu je omogočilo prevzeti oblast v Mariboru, izvesti splošno mobilizacijo, na katero se je odzvalo preko 4000 borcev, med njimi tudi precej iz Slovenskih goric. General Maister je 23. novembra 1918 razorožil zeleno gardo v Mariboru ter mesto dokončno iztrgal Nemcem oz. določil našo severno mejo od Koroške do Prekmurja. Žal se je moral umakniti iz Koroške, ki smo jo po plebiscitu 10.10.1920 za vedno izgubili. Uspešni poveljnik in osvoboditelj severne meje se je razočaran vrnil v Maribor, postal njegov poveljnik, bil predsednik komisije za razmejitev z Italijo in leta 1923 prisilno upokojen kot divizijski general. Po vojni je rad zahajal na Zavrh, kjer mu je lenarški notar in prijatelj Štupica dal na voljo svojo hišo, kjer se je dobro počutil med preprostimi ljudmi, pisal pesmi od katerih so nekatere celo ponarodele. Danes je na Zavrhu njegova spominska soba ter Maistrov stolp. Njegovo zdravje pa je vedno bolj pešalo in tako je 26. junija 1934 umrl na Uncu pri Rakeku. Pokopan je na pobreškem pokopališču v Mariboru z velikimi vojaškimi častmi.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Po vinorodnih goricah, od Cerkvenjaka do Cogetincev