Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Po vinorodnih goricah, od Cerkvenjaka do Cogetincev

( 1 Ocena ) 

Člani Društva general Maister Cerkvenjak na 2. pohodu

Maistrov pohodOb bližajočem se praznovanju dneva Generala Maistra, so se slovesnostim pridružili tudi člani Društva generala Maistra (DGM) iz Cerkvenjaka, ki so hkrati obeležili tudi prvo obletnico odprtja razglednega stolpa.

Po zaslugi podpredsednika društva Štefana Molnarja iz Cogetincev so namreč že lani oktobra, na njegovi domačiji, na hribčku nad pomursko avtocesto, postavili nov leseni razgledni stolp Generala Maistra, katerega so v navzočnosti več deset članov društva, ter drugih domačinov in gostov, predali svojemu namenu. In prav tako prijetno je bilo tudi ob prvi obletnici čudovitega stolpa, s katerega se vidi daleč po Slovenskih goricah. Ob tokratnem praznovanju je gospodar domačije Štefan Molnar, skupaj z ostalim vodstvom društva ter občino Cerkvenjak pripravil pogostitev številnih članov društva in drugih gostov. Številni izmed slednjih so na čelu z Roman Lorenčičem, predsednikom DGM Cerkvenjak, ter Marjanom Žmavcem, županom Cerkvenjaka, sprehodili po vinorodnih goricah, vse od Cerkvenjaka, čez Grabonoški Vrh do Cogetincev, na 2. Maistrovem pohodu. Zaključek prijetnega pohoda, v okviru katerega so se sprehajalci večkrat zaustavili ob poti, je bil ob stolpu v Cogetincih, ki je z ostalo ponudbo pri Molnarju, v veliki meri popestril turistično ponudbo v Slovenskih goricah.

„Ker je bilo med Maistrovimi borci kar nekaj Cerkvenjačanov, tedaj Antonovčanov je prav, da imamo tudi v naši občini društvo, ki neguje njegov zgodovinski spomin ter Maistrov razgledni stolp, kar nas bo za vedno spominjalo na tega velikega Slovenca in rodoljuba, ki je pokazal kako moramo braniti svoje narodnostno ozemlje. Veseli smo, da imamo vedno več članov in simpatizerjev, med katerimi tudi mladine, ki bo nadaljevala po Maistrovi poti rodoljubja, ne manjka. Bliža pa se tudi 23. november, dan Rudolfa Maistra, ko bodo širom po naši državi Maistrove prireditve, nam najbližje so vsako leto na Zavrhu in tudi mi smo se jim s svojim pohodom in druženjem pri razglednem stolpu pridružili“, nam je med drugim povedal predsednik DGM Cerkvenjak, Roman Lorenčič, gostitelj stolpa Štefan Molnar pa je dodal, kako je v lanskem letu skupaj s prijatelji uspel narediti lep stolp, ki sedaj služi predvsem za razvoj in napredek kraja. In da je slednji zanimivo zbirališče občanov je potrdil tudi tokratni pohod in druženje.

Sicer pa, glede na to, da se Štefan, ki se je pred nedavnim upokojil, skupaj s partnerko Leo, ukvarja z nekaterimi dopolnilnimi dejavnostmi na lepo urejenem podeželskem gospodinjstvu, kjer v prihodnje pričakujemo še veliko več obiskovalcev in občudovalcev ob tej novi turistični ponudbi v Slovenskih goricah.

DRUŠTVO GENERALM MAISTER CERKVENJAK

V poldrugem letu že čez 60 članov in članic

Čeprav je Društvo general Maister (DGM) Cerkvenjak začelo delovati šele marca 2010, so že opazne številne dejavnosti prizadevnega članstva. Tako so najprej izvedli predavanje zgodovinarja, dr. Janka Prunka iz Ljubljane o slovenskem domoljubju, ki je v ospredju delovanja društva. Pripravili so tudi dva Maistrova pohoda, posebej veseli pa so, da se jim je pridružilo že kar nekaj mlajših ljudi, kar kaže, da se bo delovanje društva nadaljevalo in poglabljalo. Vsekakor ne smemo prezreti niti pomoč društva pri realizaciji ideje svojega člana in podpredsednika Štefana Molnarja, da v spomin generalu Maistru postavi čudovit razgledni stolp, ki so ga že lani jeseni predali svojemu namenu v Cogetincih. Novi predsednik cerkvenjaškega DGM, Roman Lorenčič (prvi predsednik Marjan Žmavc je vmes postal župan občine Cerkvenjaka in funkciji nista združljivi) je še posebej vesel, da je v poldrugem letu v društvo pristopilo že čez 60 članov, kar dokazuje, da so občani Slovenskih goric še kako domoljubni oz. narodno zavedni, in da spoštujejo pomen in vlogo generala Rudolfa Maistra.

General Rudolf Maister je veliko prispeval k določitvi severne meje

Slednji je sicer bil vojak, borec za severno mejo, pesnik, bibliofil, ljubiteljski slikar in velik rodoljub. Rojen je bil v Kamniku, 29. marca 1874 očetu Francu po rodu Štajercu in materi Frančiški po rodu Dolenjki, kot tretji sin v družini Maistrovih. Po očetovi smrti je za mladega Rudolfa Maistra skrbel stric Lovrenc, ki ga je navdušil za vojaški poklic. Po končanem 6. razredu gimnazije v Ljubljani je odšel v domobransko kadetsko šolo na Dunaj, jo uspešno zaključil leta 1894 ter naslednje leto prejel čin poročnika. Kot častnik je pozneje spoznaval različne kraje habsburške monarhije, ki mu je pozneje koristilo pri bojih za severno mejo ter določitvi meje z Avstrijo in Italijo. Leta 1905 se je poročil z Marico Stergarjevo, hčerko znanega ljubljanskega zdravnika, ki mu je veliko pomagala s svojim znanjem francoščine, ko se je pogovarjal s častniki antante v Mariboru. V zakonu sta se jima rodila sina Hrvoj in Borut.

Zaradi posledic močne pljučnice je bil premeščen v črno vojsko, v zaledje, najprej v Celje nato v Gradec in nazadnje v Maribor, kjer je kot major postal stalni poveljnik črne vojske do konca 1. svet. vojne. Že med vojno je izrazito kazal svojo narodno zavest, zato ga je Narodni svet novo ustanovljene Države SHS 1. novembra 1918 povišal v čin generala. To mu je omogočilo prevzeti oblast v Mariboru, izvesti splošno mobilizacijo, na katero se je odzvalo preko 4000 borcev, med njimi tudi precej iz Slovenskih goric. General Maister je 23. novembra 1918 razorožil zeleno gardo v Mariboru ter mesto dokončno iztrgal Nemcem oz. določil našo severno mejo od Koroške do Prekmurja. Žal se je moral umakniti iz Koroške, ki smo jo po plebiscitu 10.10.1920 za vedno izgubili. Uspešni poveljnik in osvoboditelj severne meje se je razočaran vrnil v Maribor, postal njegov poveljnik, bil predsednik komisije za razmejitev z Italijo in leta 1923 prisilno upokojen kot divizijski general. Po vojni je rad zahajal na Zavrh, kjer mu je lenarški notar in prijatelj Štupica dal na voljo svojo hišo, kjer se je dobro počutil med preprostimi ljudmi, pisal pesmi od katerih so nekatere celo ponarodele. Danes je na Zavrhu njegova spominska soba ter Maistrov stolp. Njegovo zdravje pa je vedno bolj pešalo in tako je 26. junija 1934 umrl na Uncu pri Rakeku. Pokopan je na pobreškem pokopališču v Mariboru z velikimi vojaškimi častmi.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Po vinorodnih goricah, od Cerkvenjaka do Cogetincev