Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Po vinorodnih goricah, od Cerkvenjaka do Cogetincev

( 1 Ocena ) 

Člani Društva general Maister Cerkvenjak na 2. pohodu

Maistrov pohodOb bližajočem se praznovanju dneva Generala Maistra, so se slovesnostim pridružili tudi člani Društva generala Maistra (DGM) iz Cerkvenjaka, ki so hkrati obeležili tudi prvo obletnico odprtja razglednega stolpa.

Po zaslugi podpredsednika društva Štefana Molnarja iz Cogetincev so namreč že lani oktobra, na njegovi domačiji, na hribčku nad pomursko avtocesto, postavili nov leseni razgledni stolp Generala Maistra, katerega so v navzočnosti več deset članov društva, ter drugih domačinov in gostov, predali svojemu namenu. In prav tako prijetno je bilo tudi ob prvi obletnici čudovitega stolpa, s katerega se vidi daleč po Slovenskih goricah. Ob tokratnem praznovanju je gospodar domačije Štefan Molnar, skupaj z ostalim vodstvom društva ter občino Cerkvenjak pripravil pogostitev številnih članov društva in drugih gostov. Številni izmed slednjih so na čelu z Roman Lorenčičem, predsednikom DGM Cerkvenjak, ter Marjanom Žmavcem, županom Cerkvenjaka, sprehodili po vinorodnih goricah, vse od Cerkvenjaka, čez Grabonoški Vrh do Cogetincev, na 2. Maistrovem pohodu. Zaključek prijetnega pohoda, v okviru katerega so se sprehajalci večkrat zaustavili ob poti, je bil ob stolpu v Cogetincih, ki je z ostalo ponudbo pri Molnarju, v veliki meri popestril turistično ponudbo v Slovenskih goricah.

„Ker je bilo med Maistrovimi borci kar nekaj Cerkvenjačanov, tedaj Antonovčanov je prav, da imamo tudi v naši občini društvo, ki neguje njegov zgodovinski spomin ter Maistrov razgledni stolp, kar nas bo za vedno spominjalo na tega velikega Slovenca in rodoljuba, ki je pokazal kako moramo braniti svoje narodnostno ozemlje. Veseli smo, da imamo vedno več članov in simpatizerjev, med katerimi tudi mladine, ki bo nadaljevala po Maistrovi poti rodoljubja, ne manjka. Bliža pa se tudi 23. november, dan Rudolfa Maistra, ko bodo širom po naši državi Maistrove prireditve, nam najbližje so vsako leto na Zavrhu in tudi mi smo se jim s svojim pohodom in druženjem pri razglednem stolpu pridružili“, nam je med drugim povedal predsednik DGM Cerkvenjak, Roman Lorenčič, gostitelj stolpa Štefan Molnar pa je dodal, kako je v lanskem letu skupaj s prijatelji uspel narediti lep stolp, ki sedaj služi predvsem za razvoj in napredek kraja. In da je slednji zanimivo zbirališče občanov je potrdil tudi tokratni pohod in druženje.

Sicer pa, glede na to, da se Štefan, ki se je pred nedavnim upokojil, skupaj s partnerko Leo, ukvarja z nekaterimi dopolnilnimi dejavnostmi na lepo urejenem podeželskem gospodinjstvu, kjer v prihodnje pričakujemo še veliko več obiskovalcev in občudovalcev ob tej novi turistični ponudbi v Slovenskih goricah.

DRUŠTVO GENERALM MAISTER CERKVENJAK

V poldrugem letu že čez 60 članov in članic

Čeprav je Društvo general Maister (DGM) Cerkvenjak začelo delovati šele marca 2010, so že opazne številne dejavnosti prizadevnega članstva. Tako so najprej izvedli predavanje zgodovinarja, dr. Janka Prunka iz Ljubljane o slovenskem domoljubju, ki je v ospredju delovanja društva. Pripravili so tudi dva Maistrova pohoda, posebej veseli pa so, da se jim je pridružilo že kar nekaj mlajših ljudi, kar kaže, da se bo delovanje društva nadaljevalo in poglabljalo. Vsekakor ne smemo prezreti niti pomoč društva pri realizaciji ideje svojega člana in podpredsednika Štefana Molnarja, da v spomin generalu Maistru postavi čudovit razgledni stolp, ki so ga že lani jeseni predali svojemu namenu v Cogetincih. Novi predsednik cerkvenjaškega DGM, Roman Lorenčič (prvi predsednik Marjan Žmavc je vmes postal župan občine Cerkvenjaka in funkciji nista združljivi) je še posebej vesel, da je v poldrugem letu v društvo pristopilo že čez 60 članov, kar dokazuje, da so občani Slovenskih goric še kako domoljubni oz. narodno zavedni, in da spoštujejo pomen in vlogo generala Rudolfa Maistra.

General Rudolf Maister je veliko prispeval k določitvi severne meje

Slednji je sicer bil vojak, borec za severno mejo, pesnik, bibliofil, ljubiteljski slikar in velik rodoljub. Rojen je bil v Kamniku, 29. marca 1874 očetu Francu po rodu Štajercu in materi Frančiški po rodu Dolenjki, kot tretji sin v družini Maistrovih. Po očetovi smrti je za mladega Rudolfa Maistra skrbel stric Lovrenc, ki ga je navdušil za vojaški poklic. Po končanem 6. razredu gimnazije v Ljubljani je odšel v domobransko kadetsko šolo na Dunaj, jo uspešno zaključil leta 1894 ter naslednje leto prejel čin poročnika. Kot častnik je pozneje spoznaval različne kraje habsburške monarhije, ki mu je pozneje koristilo pri bojih za severno mejo ter določitvi meje z Avstrijo in Italijo. Leta 1905 se je poročil z Marico Stergarjevo, hčerko znanega ljubljanskega zdravnika, ki mu je veliko pomagala s svojim znanjem francoščine, ko se je pogovarjal s častniki antante v Mariboru. V zakonu sta se jima rodila sina Hrvoj in Borut.

Zaradi posledic močne pljučnice je bil premeščen v črno vojsko, v zaledje, najprej v Celje nato v Gradec in nazadnje v Maribor, kjer je kot major postal stalni poveljnik črne vojske do konca 1. svet. vojne. Že med vojno je izrazito kazal svojo narodno zavest, zato ga je Narodni svet novo ustanovljene Države SHS 1. novembra 1918 povišal v čin generala. To mu je omogočilo prevzeti oblast v Mariboru, izvesti splošno mobilizacijo, na katero se je odzvalo preko 4000 borcev, med njimi tudi precej iz Slovenskih goric. General Maister je 23. novembra 1918 razorožil zeleno gardo v Mariboru ter mesto dokončno iztrgal Nemcem oz. določil našo severno mejo od Koroške do Prekmurja. Žal se je moral umakniti iz Koroške, ki smo jo po plebiscitu 10.10.1920 za vedno izgubili. Uspešni poveljnik in osvoboditelj severne meje se je razočaran vrnil v Maribor, postal njegov poveljnik, bil predsednik komisije za razmejitev z Italijo in leta 1923 prisilno upokojen kot divizijski general. Po vojni je rad zahajal na Zavrh, kjer mu je lenarški notar in prijatelj Štupica dal na voljo svojo hišo, kjer se je dobro počutil med preprostimi ljudmi, pisal pesmi od katerih so nekatere celo ponarodele. Danes je na Zavrhu njegova spominska soba ter Maistrov stolp. Njegovo zdravje pa je vedno bolj pešalo in tako je 26. junija 1934 umrl na Uncu pri Rakeku. Pokopan je na pobreškem pokopališču v Mariboru z velikimi vojaškimi častmi.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Po vinorodnih goricah, od Cerkvenjaka do Cogetincev