Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Rozalija Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni obeležila lep življenjski jubilej

Zalika LutarOb zadnjih izdihljajih letošnjega poletja je lep življenjski jubilej, 95. rojstni dan praznovala Rozalija, vsi jo poznajo kot Zaliko, Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. Vse dobro, predvsem pa še veliko zdravja, so ji voščili mnogi svojci, prijatelji, znanci, sosedje..., obiskala pa jo je tudi delegacija rdečega križa. Ob tej priložnosti je pravo slovesnost pripravila Zalikina prijazna vnukinja Olga, pri kateri preživlja jesen življenja, ter njen mož Janko Fekonja in pravnukinja Simona. Zaliki so čestitali predstavniki rdečega križa, predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci –Zbigovci, Janko Auguštin, ki ji je v imenu RK izročil darilo, sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, Katja Makovec, ter poverjenika RK Tončka in Franc Breznik.

Pri 95 brez očal prebira Slovenske novice

Množice ljubiteljev vrhunskih vin, dobre kulinarike in zabave uživale na 8. Salonu Traminec v Radencih, kjer so ob odlični hrani in glasbi poskusili kar 107 vzorcev traminca

Salon Traminec 2017Minuli ponedeljek pozno popoldan in vse tja do polnoči, je v Zdravilišču Radenci že osmič potekal Salon Traminec, ki vsako leto ponudi najboljše tramince tako iz kleti slovenskih, kot tudi tujih vinarjev. Množice več kot 1000 obiskovalcev od blizu in daleč, predvsem prave ljubitelje vrhunske vinske kapljice, odlične kulinarike in zabave, so na novi lokaciji čakali izbrani traminci, vrhunska slovenska kulinarika, Mala šola vinskih okusov, glasbeni program pa je obogatila Neisha, dogodek pa je zaznamoval tudi nastop vitezinj in vitezov pesniškega turnirja.
Res je sicer organizatorjem in tudi ljubiteljem traminca tokrat ponagajalo vreme, saj se je dež vlil prav v času, ko bi se prireditev morala začeti. Zato so vse iz čudovitega naravnega okolja moral prenesti pod streho, tako da niti močen dež ni mogel do živega tokratnim gostom Salona traminec.

Salon Traminec letos prvič v Radencih

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radgončani so lahko ponosni na svoj park

 

Zaživel je park ljubezni za vse generacije

Park RadgonaMesto Gornja Radgona je ob letošnjem, 16. občinskem prazniku, bilo deležno številnih lepih pridobitev. V ospredju pa je gotovo povsem nov mestni park, ki so ga na posebni slovesnosti, s priložnostnim kulturnim programom in ob moderatorstvu Boštjana Rousa, baletnem nastopu mladih baletk Glasbene šole Gornja Radgona, pevke in pedagoginje Urške Orešič, pevca Vlada Poredoša..., odprli in slavnostno predali namenu. Ob tej priložnosti sta o veliki radgonski pridobitvi spregovorila župan in podžupan Anton Kampuš in Vinko Rous, ki sta za vse skupaj tudi najbolj zaslužna, ter avtor skulpture, akademski kipar Metod Frlic.

Za zgodovinski trenutek za Gornjo Radgono je župan Kampuš označil odprtje omenejnega mestnega parka, ki so ga na okrog tri hektarje velikem zemljišču, na katerem so bili dotlej vrtovi, načrtovali že pred leti. V parku so poleg drevesnih in grmovnih zasaditev ter zelenic postavili pretočno fontano premera 15 metrov s svetlobnimi efekti, poleg te je osrednja znamenitost parka omenjena skulptura "Poljub", uredili so tudi sodobno opremljeno majhno otroško igrišče za najmlajše otroke, asfaltirane povezovalne poti, razsvetljavo, postavili štiri energetske stebre in drugo parkovno opremo.

Park so začeli graditi in urejati pred dobrima dvema letoma in ljudje so ga medtem že sprejeli za svojega, je povedal podžupan občine Gornja Radgona Vinko Rous, ki je nadziral izvedbo projekta. Mesto je s parkom pridobilo, Rous pa je izrazil željo, da bi ga uporabljali tudi obiskovalci iz drugih krajev. Da bo služil različnim generacijam, je bržkone zagotovljeno že z njegovo umestitvijo med dom za ostarele, vrtec in športno-rekreacijsko območje. Avtor skulpture Poljub, ki krasi park, akademski kipar Metod Frlic, profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, ki sicer večinoma ustvarja abstraktne podobe, a se je odločil za ta izziv, da se preizkusi, je dejal, poleg tega ga je pritegnila tema - erotika. Na podstavku kipa so vklesane besede: s tabo, tebe, tebi, zate. "V mestnem parku bo sedaj prostor za poglobljeno razmišljanje o človeški ljubezni in sočloveku. Ta prostor naj nas spodbuja k večji medsebojni povezanosti. Naj bo to prostor sprostitve, prostor za navdihe, prostor za mlade, prostor za nova znanstva, prostor za intimna povezovanja ljudi, ki iščejo srečo s sočlovekom”, je med drugim dejal podžupan Rous.

Lastnica parka, občina Gornja Radgona se je z Domom starejših občanov Gornja Radgona in Vrtcem Manka Golarja dogovorila o vzdrževanju dveh cvetličnih gred, kar bo tudi v znamenju leta 2012, ki ga je evropski parlament razglasil za evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Ob tem je to dokaz navezanosti vseh na novo pridobitev. „Naj bo ta mestni park kot oder ali prostor za srečo, ljubezen in številne kulturne aktivnosti, naj bo mestni park velika učilnica za vzgojo ljudskih src, velika dnevna soba za druženje vseh generacij”, je zaključil Rous, čigar delo v parku je župan Kampuš ocenil kot eno izmed „njegovih življenjskih del”.

Za omenjeni park je, poleg nekaj sponzorskih, glavnina sredstev prišla iz Evropske unije. V okviru čezmejnega projekta 3 parki, pri katerem sodelujeta še občini Murska Sobota in madžarski Körmend, je namreč Gornja Radgona pridobila dobrih 657 tisoč evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, s katerimi je, ob 5-odstotnem lastnem vložku, uredila 3 hektarje velik mestni park na Tratah z novimi drevninami, pohodnimi potmi, koši, tlakovanim platojem za prireditve ter skulpturo in vodometom. Evropska sredstva so prišla predvsem, ker bo park prebivalcem in obiskovalcem ponujal možnosti druženja, rekreacije, oddiha ter služil kot učni poligon. Investicija v ureditev mestnega parka predvideva zasaditev drevnin ter različnega grmičevja, označbe posameznih rastlin, infrastrukturno opremo – pohodne poti, klopi, koši, konfini, podstavek za skulpturo, tlakovani plato za druženje in prireditve, vodomet, kot simbol vode priča o življenjskem in zgodovinskem pomenu reke Mure za krajino in ljudi.

Izbor parkovnega rastlinja je določil strokovnjak tekom projekta kot tudi priporočila lokalni skupnosti za vzdrževanje parkovnih površin za mestni in gozdni park. In ker se ta park navezuje na otroška in športno rekreativna igrišča ŠRC Trate ter na območje Lisjakove struge, bodo v okviru istega projekta sanirali še gramozno jamo v tem mestnem gozdu ob reki Muri. Investicija v sanacijo vodne depresije v mestnem gozdu Lisjakova struga predvideva čiščenje ter ureditev brežin stihijsko nastale depresije, ki so jo v preteklosti močno degradirali z nezakonitim črpanjem gramoza ter onesnažili z nenevarnimi odpadki (les, opeka, zemlja). Nadaljnja aktivnost v projektu je odvoz odpadkov na odlagališče odpadkov in namestitev počivališč - klopi. Sanacija gramozne jame oziroma depresije, ki leži v središču gozdnega parka, bo vplivala na celotno območje Lisjakove struge. S tem občina, med drugim želi ohraniti kulturno in naravno dediščino, identiteto za prihodnost in ob nudenju visokega standarda kakovosti življenja zagotoviti svojim prebivalcem trajnostno rast in razvoj.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Radgončani so lahko ponosni na svoj park