V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Oče, mama in tisoč botrov za lepši park?

 

S skupnimi močmi bo radenski park dobil novo podobo

Radenski parkPo kar nekaj neuspešnih poskusih in predvsem po letih propadanja nekoč enega najlepših parkov v Pomurju in tudi širše, tistega v Radencih, se je še enkrat potrdilo znano dejstvo, da se s skupnimi močmi lahko veliko doseže.

In to so tokrat potrdili Občina Radenci ter družbi Radenska in Zdravilišče Radenci, ki vidijo skupen interes v obnovi propadajočega radenskega parka. Na posebni tiskovni konferenci, ki je potekala v restavraciji Park v Radencih, so predstavniki treh partnerjev, župan Janez Rihtarič in direktorja Milan Hojnik ter Mladen Kučiš, predstavili načrt obnove tamkajšnjega parka. V začetku letošnjega leta so se namreč odločili, da bodo končno začeli obnavljati katastrofo, ki je stala na mestu nekdanjega parka v Radencih, ki ga je neurje uničilo julija in avgusta 2008. Tako je občina očitno uspela pridobiti dve glavni podjetji, ki bi lahko bila oče in mama, v bodoče pa potrebujejo še tisoč občanov – botrov, ki bodo kupili in zasadili po eno drevo, in potem bo park spet tako lep kot je nekoč bil...

Radenski župan Janez Rihtarič je povedal, da zaključujejo drugo fazo začetka obnove, saj so podrli še dodatnih 53 dreves, ki jih je uničil sončni ožig. Nato so zmleli vse panje v celem parku in v park navozili zemljo, s katero bodo izravnali valovit teren. Letos bodo partnerji v obnovi naročili še idejni načrt za prenovo krajinske arhitekture parka, spomladi prihodnje leto pa naj bi začeli zasajati drevesa. Tu bodo uresničili idejo civilne iniciative, ki je predlagala, da bi drevesom poiskali 'botre', ki bi financirali njihovo posaditev. Žal je znameniti radenski park, tako kot številne stavbe v Radencih, še vedno v denacionalizacijskem postopku, denacionalizacijski upravičenec na tem območju, čigar zahtevki še niso rešeni, pa je Rudolf Höhn Šarić, ki živi v ZDA. In prav denacionalizacijski postopek je bil v preteklosti izgovor, da je podoba parka bledela in ni bilo temeljite revitalizacije. Zdraviliški park sta še dodatno opustošili neurji v letih 2008 in 2009, ko je bilo po oceni strokovnjakov uničenih kar 560 dreves, ali kar 70 odstotkov vseh dreves v parku.

Rihtarič je že v predvolilni kampanji poudarjal, da je treba park oživeti, mu dati novo podobo, kar se bo v prihodnje tudi storilo. Kot je povedala direktorica radenske občinske uprave Mojca Marovič, se je Rihtarič v začetku letošnjega leta sestal s takratnim direktorjem Radenske Zvonetom Murgljem in direktorjem Zdravilišča Radenci Mladenom Kučišem ter sklenil dogovor o nujnih korakih obnove radenskega parka. Potem ko si je radenska občina pridobila mnenje finančnega ministrstva, da lahko iz proračuna pomaga pri revitalizaciji parka, so se dogovorili, da bodo stroške dogovorjenih ukrepov v parku partnerji delili na podlagi pisnega sporazuma v treh enakih delih. "Za začetek smo pridobili strokovno mnenje arboristke Tanje Grmovšek glede najnujnejših ukrepov v parku in na podlagi tega pristopili k podiranju še stoječih, vendar označenih 53 dreves. Drevesa so bila različnih velikosti in starosti, predvsem pa zelo slabe vitalnosti. Zaradi grožnje morebitnega zloma ali padca so predstavljala veliko nevarnost za okolico," je obrazložila Marovičeva in dodala, da je radensko podjetje SIM s podizvajalci opravilo mletje panjev, navozili pa so večje količine zemlje, s katero bodo v prihodnje izravnali valovit teren. "Za izvajanje vseh del in nalog smo pridobili kulturno-varstvene pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ti nas v nadaljevanju obnove zavezujejo ohraniti osnovni oblikovalski koncept obstoječe parkovne zasnove," je dodala Marovičeva. K sodelovanju so že tudi povabili oblikovalko krajine Tanjo Simonič, ki bo izdelala načrt krajinske arhitekture. Simoničeva se med drugim v okviru svojega raziskovalnega dela ukvarja z raziskovanjem dela Ilse Fischerauer, ki je tudi zasnovala radenski park.

Župan Rihtarič je povedal, da si, čeprav denacionalizacijski postopek verjetno še kar nekaj let ne bo končan, niso smeli več privoščiti, da park propada in ni več v ponos Radencem. "Urejenost parka je zrcalo urejenosti kraja. Urejenost nekih turističnih destinacij je pomemben element pri ustvarjanju zadovoljstva tako gostov zdravilišča kot tudi prebivalcev lokalnega okolja in obenem dejansko kaže na trajnostno delovanje vseh partnerjev v projektu revitalizacije radenskega parka," je dejal direktor Zdravilišča Radenci Mladen Kučiš in dodal, da je prav njihova družba plačala okoli 70 tisoč evrov za odstranjevanje uničenih dreves iz parka po neurjih; za košnjo trave v parku, urejanje žive meje in odstranjevanje vej letno odštejejo 30 tisoč evrov. "Čeprav Radenska nima nekih neposrednih efektov od urejenega parka, nedvomno čuti odgovornost do tega okolja. Veseli nas, da smo lahko temu projektu ponudili pomoč," je dejal sedanji direktor Radenske Milan Hojnik.

Doslej so vsi trije partnerji, ki so se lotili zahtevnega projekta revitalizacije radenskega parka, skupaj odšteli 20 tisoč evrov za mletje panjev, pet tisoč evrov bo strošek ureditve poti, ponudba krajinskega arhitekta, ki bo izdelal program revitalizacije, pa je enajst tisoč evrov. Druge finančne vložke v prihodnje bodo sporazumno reševali. Do spomladi prihodnje leto bo idejna zasnova za prenovo celotnega območja parka končana, takrat bodo zasadili prva nova drevesa. V prihodnje naj bi bilo v radenskem parku zasajenih nekoliko več listavcev, zasaditve pa se bodo lotili po sistemu t. i. botrstva. Domačinom in tudi turistom bodo ponudili zasaditev svojega drevesa v parku. Občina Radenci je v okviru revitalizacije parka družbama Zdravilišče Radenci in Radenska ponudila v ureditev obe radenski krožišči, ki naj bi prihodnje leto dobili novi podobi.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Oče, mama in tisoč botrov za lepši park?