Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Oče, mama in tisoč botrov za lepši park?

 

S skupnimi močmi bo radenski park dobil novo podobo

Radenski parkPo kar nekaj neuspešnih poskusih in predvsem po letih propadanja nekoč enega najlepših parkov v Pomurju in tudi širše, tistega v Radencih, se je še enkrat potrdilo znano dejstvo, da se s skupnimi močmi lahko veliko doseže.

In to so tokrat potrdili Občina Radenci ter družbi Radenska in Zdravilišče Radenci, ki vidijo skupen interes v obnovi propadajočega radenskega parka. Na posebni tiskovni konferenci, ki je potekala v restavraciji Park v Radencih, so predstavniki treh partnerjev, župan Janez Rihtarič in direktorja Milan Hojnik ter Mladen Kučiš, predstavili načrt obnove tamkajšnjega parka. V začetku letošnjega leta so se namreč odločili, da bodo končno začeli obnavljati katastrofo, ki je stala na mestu nekdanjega parka v Radencih, ki ga je neurje uničilo julija in avgusta 2008. Tako je občina očitno uspela pridobiti dve glavni podjetji, ki bi lahko bila oče in mama, v bodoče pa potrebujejo še tisoč občanov – botrov, ki bodo kupili in zasadili po eno drevo, in potem bo park spet tako lep kot je nekoč bil...

Radenski župan Janez Rihtarič je povedal, da zaključujejo drugo fazo začetka obnove, saj so podrli še dodatnih 53 dreves, ki jih je uničil sončni ožig. Nato so zmleli vse panje v celem parku in v park navozili zemljo, s katero bodo izravnali valovit teren. Letos bodo partnerji v obnovi naročili še idejni načrt za prenovo krajinske arhitekture parka, spomladi prihodnje leto pa naj bi začeli zasajati drevesa. Tu bodo uresničili idejo civilne iniciative, ki je predlagala, da bi drevesom poiskali 'botre', ki bi financirali njihovo posaditev. Žal je znameniti radenski park, tako kot številne stavbe v Radencih, še vedno v denacionalizacijskem postopku, denacionalizacijski upravičenec na tem območju, čigar zahtevki še niso rešeni, pa je Rudolf Höhn Šarić, ki živi v ZDA. In prav denacionalizacijski postopek je bil v preteklosti izgovor, da je podoba parka bledela in ni bilo temeljite revitalizacije. Zdraviliški park sta še dodatno opustošili neurji v letih 2008 in 2009, ko je bilo po oceni strokovnjakov uničenih kar 560 dreves, ali kar 70 odstotkov vseh dreves v parku.

Rihtarič je že v predvolilni kampanji poudarjal, da je treba park oživeti, mu dati novo podobo, kar se bo v prihodnje tudi storilo. Kot je povedala direktorica radenske občinske uprave Mojca Marovič, se je Rihtarič v začetku letošnjega leta sestal s takratnim direktorjem Radenske Zvonetom Murgljem in direktorjem Zdravilišča Radenci Mladenom Kučišem ter sklenil dogovor o nujnih korakih obnove radenskega parka. Potem ko si je radenska občina pridobila mnenje finančnega ministrstva, da lahko iz proračuna pomaga pri revitalizaciji parka, so se dogovorili, da bodo stroške dogovorjenih ukrepov v parku partnerji delili na podlagi pisnega sporazuma v treh enakih delih. "Za začetek smo pridobili strokovno mnenje arboristke Tanje Grmovšek glede najnujnejših ukrepov v parku in na podlagi tega pristopili k podiranju še stoječih, vendar označenih 53 dreves. Drevesa so bila različnih velikosti in starosti, predvsem pa zelo slabe vitalnosti. Zaradi grožnje morebitnega zloma ali padca so predstavljala veliko nevarnost za okolico," je obrazložila Marovičeva in dodala, da je radensko podjetje SIM s podizvajalci opravilo mletje panjev, navozili pa so večje količine zemlje, s katero bodo v prihodnje izravnali valovit teren. "Za izvajanje vseh del in nalog smo pridobili kulturno-varstvene pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ti nas v nadaljevanju obnove zavezujejo ohraniti osnovni oblikovalski koncept obstoječe parkovne zasnove," je dodala Marovičeva. K sodelovanju so že tudi povabili oblikovalko krajine Tanjo Simonič, ki bo izdelala načrt krajinske arhitekture. Simoničeva se med drugim v okviru svojega raziskovalnega dela ukvarja z raziskovanjem dela Ilse Fischerauer, ki je tudi zasnovala radenski park.

Župan Rihtarič je povedal, da si, čeprav denacionalizacijski postopek verjetno še kar nekaj let ne bo končan, niso smeli več privoščiti, da park propada in ni več v ponos Radencem. "Urejenost parka je zrcalo urejenosti kraja. Urejenost nekih turističnih destinacij je pomemben element pri ustvarjanju zadovoljstva tako gostov zdravilišča kot tudi prebivalcev lokalnega okolja in obenem dejansko kaže na trajnostno delovanje vseh partnerjev v projektu revitalizacije radenskega parka," je dejal direktor Zdravilišča Radenci Mladen Kučiš in dodal, da je prav njihova družba plačala okoli 70 tisoč evrov za odstranjevanje uničenih dreves iz parka po neurjih; za košnjo trave v parku, urejanje žive meje in odstranjevanje vej letno odštejejo 30 tisoč evrov. "Čeprav Radenska nima nekih neposrednih efektov od urejenega parka, nedvomno čuti odgovornost do tega okolja. Veseli nas, da smo lahko temu projektu ponudili pomoč," je dejal sedanji direktor Radenske Milan Hojnik.

Doslej so vsi trije partnerji, ki so se lotili zahtevnega projekta revitalizacije radenskega parka, skupaj odšteli 20 tisoč evrov za mletje panjev, pet tisoč evrov bo strošek ureditve poti, ponudba krajinskega arhitekta, ki bo izdelal program revitalizacije, pa je enajst tisoč evrov. Druge finančne vložke v prihodnje bodo sporazumno reševali. Do spomladi prihodnje leto bo idejna zasnova za prenovo celotnega območja parka končana, takrat bodo zasadili prva nova drevesa. V prihodnje naj bi bilo v radenskem parku zasajenih nekoliko več listavcev, zasaditve pa se bodo lotili po sistemu t. i. botrstva. Domačinom in tudi turistom bodo ponudili zasaditev svojega drevesa v parku. Občina Radenci je v okviru revitalizacije parka družbama Zdravilišče Radenci in Radenska ponudila v ureditev obe radenski krožišči, ki naj bi prihodnje leto dobili novi podobi.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Oče, mama in tisoč botrov za lepši park?