Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Oče, mama in tisoč botrov za lepši park?

 

S skupnimi močmi bo radenski park dobil novo podobo

Radenski parkPo kar nekaj neuspešnih poskusih in predvsem po letih propadanja nekoč enega najlepših parkov v Pomurju in tudi širše, tistega v Radencih, se je še enkrat potrdilo znano dejstvo, da se s skupnimi močmi lahko veliko doseže.

In to so tokrat potrdili Občina Radenci ter družbi Radenska in Zdravilišče Radenci, ki vidijo skupen interes v obnovi propadajočega radenskega parka. Na posebni tiskovni konferenci, ki je potekala v restavraciji Park v Radencih, so predstavniki treh partnerjev, župan Janez Rihtarič in direktorja Milan Hojnik ter Mladen Kučiš, predstavili načrt obnove tamkajšnjega parka. V začetku letošnjega leta so se namreč odločili, da bodo končno začeli obnavljati katastrofo, ki je stala na mestu nekdanjega parka v Radencih, ki ga je neurje uničilo julija in avgusta 2008. Tako je občina očitno uspela pridobiti dve glavni podjetji, ki bi lahko bila oče in mama, v bodoče pa potrebujejo še tisoč občanov – botrov, ki bodo kupili in zasadili po eno drevo, in potem bo park spet tako lep kot je nekoč bil...

Radenski župan Janez Rihtarič je povedal, da zaključujejo drugo fazo začetka obnove, saj so podrli še dodatnih 53 dreves, ki jih je uničil sončni ožig. Nato so zmleli vse panje v celem parku in v park navozili zemljo, s katero bodo izravnali valovit teren. Letos bodo partnerji v obnovi naročili še idejni načrt za prenovo krajinske arhitekture parka, spomladi prihodnje leto pa naj bi začeli zasajati drevesa. Tu bodo uresničili idejo civilne iniciative, ki je predlagala, da bi drevesom poiskali 'botre', ki bi financirali njihovo posaditev. Žal je znameniti radenski park, tako kot številne stavbe v Radencih, še vedno v denacionalizacijskem postopku, denacionalizacijski upravičenec na tem območju, čigar zahtevki še niso rešeni, pa je Rudolf Höhn Šarić, ki živi v ZDA. In prav denacionalizacijski postopek je bil v preteklosti izgovor, da je podoba parka bledela in ni bilo temeljite revitalizacije. Zdraviliški park sta še dodatno opustošili neurji v letih 2008 in 2009, ko je bilo po oceni strokovnjakov uničenih kar 560 dreves, ali kar 70 odstotkov vseh dreves v parku.

Rihtarič je že v predvolilni kampanji poudarjal, da je treba park oživeti, mu dati novo podobo, kar se bo v prihodnje tudi storilo. Kot je povedala direktorica radenske občinske uprave Mojca Marovič, se je Rihtarič v začetku letošnjega leta sestal s takratnim direktorjem Radenske Zvonetom Murgljem in direktorjem Zdravilišča Radenci Mladenom Kučišem ter sklenil dogovor o nujnih korakih obnove radenskega parka. Potem ko si je radenska občina pridobila mnenje finančnega ministrstva, da lahko iz proračuna pomaga pri revitalizaciji parka, so se dogovorili, da bodo stroške dogovorjenih ukrepov v parku partnerji delili na podlagi pisnega sporazuma v treh enakih delih. "Za začetek smo pridobili strokovno mnenje arboristke Tanje Grmovšek glede najnujnejših ukrepov v parku in na podlagi tega pristopili k podiranju še stoječih, vendar označenih 53 dreves. Drevesa so bila različnih velikosti in starosti, predvsem pa zelo slabe vitalnosti. Zaradi grožnje morebitnega zloma ali padca so predstavljala veliko nevarnost za okolico," je obrazložila Marovičeva in dodala, da je radensko podjetje SIM s podizvajalci opravilo mletje panjev, navozili pa so večje količine zemlje, s katero bodo v prihodnje izravnali valovit teren. "Za izvajanje vseh del in nalog smo pridobili kulturno-varstvene pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ti nas v nadaljevanju obnove zavezujejo ohraniti osnovni oblikovalski koncept obstoječe parkovne zasnove," je dodala Marovičeva. K sodelovanju so že tudi povabili oblikovalko krajine Tanjo Simonič, ki bo izdelala načrt krajinske arhitekture. Simoničeva se med drugim v okviru svojega raziskovalnega dela ukvarja z raziskovanjem dela Ilse Fischerauer, ki je tudi zasnovala radenski park.

Župan Rihtarič je povedal, da si, čeprav denacionalizacijski postopek verjetno še kar nekaj let ne bo končan, niso smeli več privoščiti, da park propada in ni več v ponos Radencem. "Urejenost parka je zrcalo urejenosti kraja. Urejenost nekih turističnih destinacij je pomemben element pri ustvarjanju zadovoljstva tako gostov zdravilišča kot tudi prebivalcev lokalnega okolja in obenem dejansko kaže na trajnostno delovanje vseh partnerjev v projektu revitalizacije radenskega parka," je dejal direktor Zdravilišča Radenci Mladen Kučiš in dodal, da je prav njihova družba plačala okoli 70 tisoč evrov za odstranjevanje uničenih dreves iz parka po neurjih; za košnjo trave v parku, urejanje žive meje in odstranjevanje vej letno odštejejo 30 tisoč evrov. "Čeprav Radenska nima nekih neposrednih efektov od urejenega parka, nedvomno čuti odgovornost do tega okolja. Veseli nas, da smo lahko temu projektu ponudili pomoč," je dejal sedanji direktor Radenske Milan Hojnik.

Doslej so vsi trije partnerji, ki so se lotili zahtevnega projekta revitalizacije radenskega parka, skupaj odšteli 20 tisoč evrov za mletje panjev, pet tisoč evrov bo strošek ureditve poti, ponudba krajinskega arhitekta, ki bo izdelal program revitalizacije, pa je enajst tisoč evrov. Druge finančne vložke v prihodnje bodo sporazumno reševali. Do spomladi prihodnje leto bo idejna zasnova za prenovo celotnega območja parka končana, takrat bodo zasadili prva nova drevesa. V prihodnje naj bi bilo v radenskem parku zasajenih nekoliko več listavcev, zasaditve pa se bodo lotili po sistemu t. i. botrstva. Domačinom in tudi turistom bodo ponudili zasaditev svojega drevesa v parku. Občina Radenci je v okviru revitalizacije parka družbama Zdravilišče Radenci in Radenska ponudila v ureditev obe radenski krožišči, ki naj bi prihodnje leto dobili novi podobi.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Oče, mama in tisoč botrov za lepši park?