Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Najboljši kvasenici sta spekli Ema in Majda

Naj kvaseniceVsako leto, konec aprila v občini Sveti Jurij ob Ščavnici obeležujejo svoj praznik – Jurijevo, in tako so tudi letos v omenjeni prleški občini potekali številni dogodki in prireditve. Med slednjimi tudi 4. ocenjevanje kvasenic, ki ga je pripravilo Društvo podeželskih žena Sv. Jurij ob Ščavnici. Kot pravi predsednica društva, v katerem se med drugim prizadevajo ohranjati kulturno dediščino, Ema Lančič, je bilo tudi 4. državno prvenstvo Prleških kvasenic s skutnim nadevom, namenjeno ohranjanju peke te domače jedi. Na državno ocenjevanje pri Sv. Juriju ob Ščavnici se je tokrat prijavilo devet gospodinj iz širšega slovenskega območja, kar je sicer nekoliko manj kot lani. Kljub temu je strokovna komisija, katero so sestavljale: Zdenka Mesarič, Ida Mir (obe strokovni učiteljici kuharstva na SŠGT Radenci), in članica DPŽ Sv. Jurij, Helena Žajdela, imela kar težavno delo izbrati najboljše.

Na 4. ocenjevanju komisija izbirala med devetimi prleškimi kvasenicami

Skupaj za ohranitev miru in sožitja med narodi

Veterani PomurjeNa posebni slovesnosti v Mestni hiši v Ljutomeru so predstavniki domoljubnih in veteranskih organizacij z območja celotnega Pomurja podpisali sporazum o ustanovitvi regijske Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Pomurja (KoDVOP). Slovesnega podpisa tega pomembnega dokumenta so se poleg gostitelja, podžupana občine Ljutomer, Nika Miholiča udeležili tudi drugi visoki gostje, predstavniki in predstavnice republiških zvez, pod okriljem katerih te organizacije, odbori, društva in združenja iz pomurske regije delujejo.

Ustanovljena Koordinacija domoljubnih in veteranskih organizacij Pomurja

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Oče, mama in tisoč botrov za lepši park?

 

S skupnimi močmi bo radenski park dobil novo podobo

Radenski parkPo kar nekaj neuspešnih poskusih in predvsem po letih propadanja nekoč enega najlepših parkov v Pomurju in tudi širše, tistega v Radencih, se je še enkrat potrdilo znano dejstvo, da se s skupnimi močmi lahko veliko doseže.

In to so tokrat potrdili Občina Radenci ter družbi Radenska in Zdravilišče Radenci, ki vidijo skupen interes v obnovi propadajočega radenskega parka. Na posebni tiskovni konferenci, ki je potekala v restavraciji Park v Radencih, so predstavniki treh partnerjev, župan Janez Rihtarič in direktorja Milan Hojnik ter Mladen Kučiš, predstavili načrt obnove tamkajšnjega parka. V začetku letošnjega leta so se namreč odločili, da bodo končno začeli obnavljati katastrofo, ki je stala na mestu nekdanjega parka v Radencih, ki ga je neurje uničilo julija in avgusta 2008. Tako je občina očitno uspela pridobiti dve glavni podjetji, ki bi lahko bila oče in mama, v bodoče pa potrebujejo še tisoč občanov – botrov, ki bodo kupili in zasadili po eno drevo, in potem bo park spet tako lep kot je nekoč bil...

Radenski župan Janez Rihtarič je povedal, da zaključujejo drugo fazo začetka obnove, saj so podrli še dodatnih 53 dreves, ki jih je uničil sončni ožig. Nato so zmleli vse panje v celem parku in v park navozili zemljo, s katero bodo izravnali valovit teren. Letos bodo partnerji v obnovi naročili še idejni načrt za prenovo krajinske arhitekture parka, spomladi prihodnje leto pa naj bi začeli zasajati drevesa. Tu bodo uresničili idejo civilne iniciative, ki je predlagala, da bi drevesom poiskali 'botre', ki bi financirali njihovo posaditev. Žal je znameniti radenski park, tako kot številne stavbe v Radencih, še vedno v denacionalizacijskem postopku, denacionalizacijski upravičenec na tem območju, čigar zahtevki še niso rešeni, pa je Rudolf Höhn Šarić, ki živi v ZDA. In prav denacionalizacijski postopek je bil v preteklosti izgovor, da je podoba parka bledela in ni bilo temeljite revitalizacije. Zdraviliški park sta še dodatno opustošili neurji v letih 2008 in 2009, ko je bilo po oceni strokovnjakov uničenih kar 560 dreves, ali kar 70 odstotkov vseh dreves v parku.

Rihtarič je že v predvolilni kampanji poudarjal, da je treba park oživeti, mu dati novo podobo, kar se bo v prihodnje tudi storilo. Kot je povedala direktorica radenske občinske uprave Mojca Marovič, se je Rihtarič v začetku letošnjega leta sestal s takratnim direktorjem Radenske Zvonetom Murgljem in direktorjem Zdravilišča Radenci Mladenom Kučišem ter sklenil dogovor o nujnih korakih obnove radenskega parka. Potem ko si je radenska občina pridobila mnenje finančnega ministrstva, da lahko iz proračuna pomaga pri revitalizaciji parka, so se dogovorili, da bodo stroške dogovorjenih ukrepov v parku partnerji delili na podlagi pisnega sporazuma v treh enakih delih. "Za začetek smo pridobili strokovno mnenje arboristke Tanje Grmovšek glede najnujnejših ukrepov v parku in na podlagi tega pristopili k podiranju še stoječih, vendar označenih 53 dreves. Drevesa so bila različnih velikosti in starosti, predvsem pa zelo slabe vitalnosti. Zaradi grožnje morebitnega zloma ali padca so predstavljala veliko nevarnost za okolico," je obrazložila Marovičeva in dodala, da je radensko podjetje SIM s podizvajalci opravilo mletje panjev, navozili pa so večje količine zemlje, s katero bodo v prihodnje izravnali valovit teren. "Za izvajanje vseh del in nalog smo pridobili kulturno-varstvene pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ti nas v nadaljevanju obnove zavezujejo ohraniti osnovni oblikovalski koncept obstoječe parkovne zasnove," je dodala Marovičeva. K sodelovanju so že tudi povabili oblikovalko krajine Tanjo Simonič, ki bo izdelala načrt krajinske arhitekture. Simoničeva se med drugim v okviru svojega raziskovalnega dela ukvarja z raziskovanjem dela Ilse Fischerauer, ki je tudi zasnovala radenski park.

Župan Rihtarič je povedal, da si, čeprav denacionalizacijski postopek verjetno še kar nekaj let ne bo končan, niso smeli več privoščiti, da park propada in ni več v ponos Radencem. "Urejenost parka je zrcalo urejenosti kraja. Urejenost nekih turističnih destinacij je pomemben element pri ustvarjanju zadovoljstva tako gostov zdravilišča kot tudi prebivalcev lokalnega okolja in obenem dejansko kaže na trajnostno delovanje vseh partnerjev v projektu revitalizacije radenskega parka," je dejal direktor Zdravilišča Radenci Mladen Kučiš in dodal, da je prav njihova družba plačala okoli 70 tisoč evrov za odstranjevanje uničenih dreves iz parka po neurjih; za košnjo trave v parku, urejanje žive meje in odstranjevanje vej letno odštejejo 30 tisoč evrov. "Čeprav Radenska nima nekih neposrednih efektov od urejenega parka, nedvomno čuti odgovornost do tega okolja. Veseli nas, da smo lahko temu projektu ponudili pomoč," je dejal sedanji direktor Radenske Milan Hojnik.

Doslej so vsi trije partnerji, ki so se lotili zahtevnega projekta revitalizacije radenskega parka, skupaj odšteli 20 tisoč evrov za mletje panjev, pet tisoč evrov bo strošek ureditve poti, ponudba krajinskega arhitekta, ki bo izdelal program revitalizacije, pa je enajst tisoč evrov. Druge finančne vložke v prihodnje bodo sporazumno reševali. Do spomladi prihodnje leto bo idejna zasnova za prenovo celotnega območja parka končana, takrat bodo zasadili prva nova drevesa. V prihodnje naj bi bilo v radenskem parku zasajenih nekoliko več listavcev, zasaditve pa se bodo lotili po sistemu t. i. botrstva. Domačinom in tudi turistom bodo ponudili zasaditev svojega drevesa v parku. Občina Radenci je v okviru revitalizacije parka družbama Zdravilišče Radenci in Radenska ponudila v ureditev obe radenski krožišči, ki naj bi prihodnje leto dobili novi podobi.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Oče, mama in tisoč botrov za lepši park?