V občini Sveti Jurij ob Ščavnici je kar nekaj parov, ki so dočakali visok zakonski jubilej. In med njimi sta tudi Amalija in Vinko Stramič iz Dragotincev, ki sta obeležila zlato poroko, torej 50 - letnico skupnega zakonskega življenja. Oba izhajata iz kmečkih družin, zato sta se vse življenje posvetila kmetovanju. Amalija se je rodila leta 1949 na Rožičkem Vrhu, Vinko pa leta 1941v Dragotincih, kjer je prevzel 12 ha veliko kmetijo, kjer sedaj obdelujejo 100 ha zemljišč in se ukvarjajo s prašičerejo. Njun zakon razveseljujejo otroci Mojca, Vinko, Jožica in Sonja. Veliko veselja pa jima v hišo prinaša devet vnukov in pravnukinja Neža, ki ju radi obiskujejo.
Ker se življenjska doba Slovenk in Slovencev podaljšuje, je med nami kljub dejstvu, da se mnogi zakoni končajo hitro, še vedno veliko parov, ki dočakajo visoko skupno življenjsko dobo. In med njimi sta tudi Marija in Janez Ketiš iz Sv. Jurija ob Ščavnici, ki sta pred dnevi prejela spominsko listino za 60 let skupnega zakonskega življenja. Obeležila sta torej biserno poroko, ob tej priložnosti sta nam zaupala nekaj zanimivosti iz svojega življenja. Oba sta rojena leta 1933, Marija v Okoslavcih, Janez pa v Sp. Kocijanu. Nekaj let po poroki, sta gospodarila na 5 ha veliki posesti, ki jo je podedovala Marija. Janez se je pri mojstru Janezu Kosiju na Kapeli, izučil za mizarja in je bil vseskozi zaposlen, v pokoj pa je šel iz Avtoradgone.
Čebelarji so počastili svojega zavetnika
Dobro obiskana Ambroževa maša v Svetem Juriju ob Ščavnici
V farni cerkvi Sv. Jurija, je Čebelarsko društvo Sveti Jurij ob Ščavnici, z zahvalno sveto mašo počastilo zavetnika čebelarjev sv. Ambroža. Mašo, katere se je udeležil tudi domači župan Anton Slana, je daroval farni župnik Boštjan Ošlaj, ki je mimogrede tudi sam čebelar. Jurijevški čebelarji, ki jih je v društvu nekaj čez 60, so ob tej priložnosti pred cerkvijo pripravili pogostitev za vse obiskovalce, na kateri ni manjkalo medenih dobrot, kot so medeni čaj, medica, medeno pecivo in druge dobrote. Ambroževe maše so sicer priredila številna čebelarska društva širom Slovenije, prireditev pa je postala tradicionalna tudi v Sv. Juriju ob Ščavnici.
Slovesnost počastitve spomina na sv. Ambroža je lepa priložnost za ovrednotenje domačega čebelarstva in obenem tudi zaključek čebelarskih opravil in čebelarskega leta, ki je bilo po besedah predsednika društva Branka Gerlice, zelo uspešno, za največjo letošnjo pridobitev pa si štejejo postavitev šolskega učnega čebelnjaka, katerega je preko Sklada za ohranitev kranjske čebele omogočila Čebelarska zveza Slovenije. Jurjevški čebelarji se lahko pohvalijo s stoletno društveno tradicijo, na območju občine pa imajo približno toliko čebeljih družin kot je gospodinjstev, to je skoraj 800. Predsednik Gerlica dodaja, kako so najbolj ponosni na to, da se društvo vsako leto pomlajuje. Danes šteje že 63 članov, od tega je četrtina žensk. Društvo uspešno sodeluje z vrtcem Sonček in OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer deluje tudi čebelarski krožek, sodelovali pa so tudi v vseslovenski akciji »medeni zajtrk«. Društvo pa se lahko pohvali tudi s tem, da vsakemu čebelarju začetniku podarijo panj s čebelami.
Sveti Ambrož, zavetnik čebelarjev, sicer goduje 7. decembra. Z njegovim življenjem je povezanih veliko legend, ena izmed bolj znanih govori o tem, kako se je Ambrožu še kot dojenčku, ki je na dvorišču spal v zibelki, na glavo usedel roj čebel. Pestunja, ki ga je varovala, je začela kričati in klicati na pomoč. Ambožev oče, ki je veljal je za izvrstnega in izkušenega čebelarja, je ukazal naj pustijo otroka na miru in naj čebel nikar ne poskušajo pregnati rekoč, da se bo roj čez čas sam dvignil. Res se je zgodilo tako in otroka ni pičila niti ena sama čebela. Po tem dogodku je oče dal fantu ime Ambrozij. Ambrozija je grški izraz za mano, ki velja za hrano bogov in z uživanjem le-te si deležen večne mladosti in nesmrtnosti. Ambrozij je postal slaven vojskovodja, konzul Ligurije, l. 374 pa je bil proglašen za nadškofa. Bil je tudi pesnik in glasbenik, posebej znana je njegova ambrozijanska himnika. V cerkev je uvedel ljudsko petje. Ambrozij je bil po smrti proglašen za svetnika, čebelarji (in voskarji) pa so ga vzeli za svojega zaščitnika.
V zimskem času čebele počivajo in utrip dela v čebelnjaku se za nekaj časa ustavi. Čas po godu sv. Ambroža je zato najprimernejši za prebiranje strokovne literature o čebelarstvu in za udeležitev kakšnega predavanja o zdravstvenem varstvu čebel. Zima je tudi primeren čas za pripravo in izdelavo opreme, satnikov in panjev. Izdelkov iz čebeljih pridelkov, ki so čudovito darilo narave oz. čebel, ne bi bilo brez čebelarja. Ena čebela bi morala za kilogram medu sedemkrat obkrožiti svet, zato je prav, da cenimo in spoštujemo vsako kapljico, kot so jo cenili in spoštovali naši predniki in kot jo je cenil in spoštoval sv. Ambrož. Brez čebel pa niti življenja na našem planetu ne bi bilo...
