Na športnem igrišču v Lešanah, v občini Apače, je potekala slovesnost ob sprejemu novega gasilskega vozila GW-1, ki ga je s pomočjo donatorjev in darovalcev nabavilo PGD Lešane. Slavnosti se je, ob gasilkah in gasilcih iz PGD: Spodnja Ščavnica, Žiberci, Žepovci, Sv. Ana, Lutverci, Apače, Podgorje in še katerega, udeležilo veliko obiskovalcev in gostov, med njimi tudi: župan občine Apače Franc Pižmoht, predsednik in poveljnik GZ Gornja Radgona Peter Cvetkovič in Stanislav Bratuša, poveljnik Civilne zaščite občine Apače Andrej Rugole, občinski gasilki poveljnik občine Apače Peter Horvat, bivša predsednika PGD Lešane Franc Kardinar in Roman Bek ter domači župnik Janez Ferencek. Prireditev, ki jo je vodila Petra Kozic, je s svojim nastopom popestrila Pihalna godba Apače, recitatorja Lana Voršič in Žiga Kozic, Florjanovi pevci in Folklorna skupina Vrisk Apače.
Delegacija OZ Rdečega križa Gornja Radgona (Katja Makovec, Sabina Srt, Jože Pajek), je v Zbigovcih, kjer živi, obiskala in obdarila Petra Fridaua, ki je te dni obeležil lep okrogel življenjski jubilej, 90 rojstni dan. Čestitat so mu prišli tudi predsednica DU Gornja Radgona Inge Ivanek, ter predsednica in podpredsednica PO DU Črešnjevci-Zbigovci Antonija Fridau in Marija Resnik. Seveda je bil slavljenec obiska zelo vesel, še zlasti ker je zraven bil tudi radgonski podžupan Robert Žinkovič, ki je slavljencu ob nazdravljanju skupaj z navzočimi zapel napitnico »Koliko kapljic toliko let«. Peter je ob tem ganjen potočil tudi kakšno solzo.
Čebelarji so počastili svojega zavetnika
Dobro obiskana Ambroževa maša v Svetem Juriju ob Ščavnici
V farni cerkvi Sv. Jurija, je Čebelarsko društvo Sveti Jurij ob Ščavnici, z zahvalno sveto mašo počastilo zavetnika čebelarjev sv. Ambroža. Mašo, katere se je udeležil tudi domači župan Anton Slana, je daroval farni župnik Boštjan Ošlaj, ki je mimogrede tudi sam čebelar. Jurijevški čebelarji, ki jih je v društvu nekaj čez 60, so ob tej priložnosti pred cerkvijo pripravili pogostitev za vse obiskovalce, na kateri ni manjkalo medenih dobrot, kot so medeni čaj, medica, medeno pecivo in druge dobrote. Ambroževe maše so sicer priredila številna čebelarska društva širom Slovenije, prireditev pa je postala tradicionalna tudi v Sv. Juriju ob Ščavnici.
Slovesnost počastitve spomina na sv. Ambroža je lepa priložnost za ovrednotenje domačega čebelarstva in obenem tudi zaključek čebelarskih opravil in čebelarskega leta, ki je bilo po besedah predsednika društva Branka Gerlice, zelo uspešno, za največjo letošnjo pridobitev pa si štejejo postavitev šolskega učnega čebelnjaka, katerega je preko Sklada za ohranitev kranjske čebele omogočila Čebelarska zveza Slovenije. Jurjevški čebelarji se lahko pohvalijo s stoletno društveno tradicijo, na območju občine pa imajo približno toliko čebeljih družin kot je gospodinjstev, to je skoraj 800. Predsednik Gerlica dodaja, kako so najbolj ponosni na to, da se društvo vsako leto pomlajuje. Danes šteje že 63 članov, od tega je četrtina žensk. Društvo uspešno sodeluje z vrtcem Sonček in OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer deluje tudi čebelarski krožek, sodelovali pa so tudi v vseslovenski akciji »medeni zajtrk«. Društvo pa se lahko pohvali tudi s tem, da vsakemu čebelarju začetniku podarijo panj s čebelami.
Sveti Ambrož, zavetnik čebelarjev, sicer goduje 7. decembra. Z njegovim življenjem je povezanih veliko legend, ena izmed bolj znanih govori o tem, kako se je Ambrožu še kot dojenčku, ki je na dvorišču spal v zibelki, na glavo usedel roj čebel. Pestunja, ki ga je varovala, je začela kričati in klicati na pomoč. Ambožev oče, ki je veljal je za izvrstnega in izkušenega čebelarja, je ukazal naj pustijo otroka na miru in naj čebel nikar ne poskušajo pregnati rekoč, da se bo roj čez čas sam dvignil. Res se je zgodilo tako in otroka ni pičila niti ena sama čebela. Po tem dogodku je oče dal fantu ime Ambrozij. Ambrozija je grški izraz za mano, ki velja za hrano bogov in z uživanjem le-te si deležen večne mladosti in nesmrtnosti. Ambrozij je postal slaven vojskovodja, konzul Ligurije, l. 374 pa je bil proglašen za nadškofa. Bil je tudi pesnik in glasbenik, posebej znana je njegova ambrozijanska himnika. V cerkev je uvedel ljudsko petje. Ambrozij je bil po smrti proglašen za svetnika, čebelarji (in voskarji) pa so ga vzeli za svojega zaščitnika.
V zimskem času čebele počivajo in utrip dela v čebelnjaku se za nekaj časa ustavi. Čas po godu sv. Ambroža je zato najprimernejši za prebiranje strokovne literature o čebelarstvu in za udeležitev kakšnega predavanja o zdravstvenem varstvu čebel. Zima je tudi primeren čas za pripravo in izdelavo opreme, satnikov in panjev. Izdelkov iz čebeljih pridelkov, ki so čudovito darilo narave oz. čebel, ne bi bilo brez čebelarja. Ena čebela bi morala za kilogram medu sedemkrat obkrožiti svet, zato je prav, da cenimo in spoštujemo vsako kapljico, kot so jo cenili in spoštovali naši predniki in kot jo je cenil in spoštoval sv. Ambrož. Brez čebel pa niti življenja na našem planetu ne bi bilo...
