Na območju Lenarta in sploh Slovenskih Goric, je očitno veliko uspešnih zakonov, saj nas pogosto obveščajo o praznovanju zlatih, bisernih, diamantnih in podobnih jubilejnih porok. In tako je bilo tudi v Spodnjem Porčiču, streljaj od Lenarta, kjer sta pred dnevi, srečna in zadovoljna v krogu domačih in prijateljev, zlati jubilej skupnega življenja praznovala Matilda in Konrad Rokavec. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda, ob predstavniku države – matičarju, opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, cerkvenega pa ob zahvalni maši častni naddekan in lenarški župnik Martin Bezgovšek.
V teh lepih jesenskih vikendih, ko veliko slavimo darove narave, je bilo še posebej veselo pri Gorjupovih v okolici Lenarta. Tam sta zlati jubilej skupnega življenja praznovala Marija in Marjan Gorjup iz Zgornjih Žerjavcev v Slovenskih goricah. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi Sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda opravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, cerkvenega ob zahvalni maši pa častni naddekan in župnik Martin Bezgovšek. Zlatoporočenca Marija in Marjan Gorjup, mimogrede sta oba rojena leta 1949, sta se sicer civilno poročila 21.9.1968 in en teden kasneje tudi cerkveno v cerkvi Sv. Lenarta.
Čebelarji so počastili svojega zavetnika
Dobro obiskana Ambroževa maša v Svetem Juriju ob Ščavnici
V farni cerkvi Sv. Jurija, je Čebelarsko društvo Sveti Jurij ob Ščavnici, z zahvalno sveto mašo počastilo zavetnika čebelarjev sv. Ambroža. Mašo, katere se je udeležil tudi domači župan Anton Slana, je daroval farni župnik Boštjan Ošlaj, ki je mimogrede tudi sam čebelar. Jurijevški čebelarji, ki jih je v društvu nekaj čez 60, so ob tej priložnosti pred cerkvijo pripravili pogostitev za vse obiskovalce, na kateri ni manjkalo medenih dobrot, kot so medeni čaj, medica, medeno pecivo in druge dobrote. Ambroževe maše so sicer priredila številna čebelarska društva širom Slovenije, prireditev pa je postala tradicionalna tudi v Sv. Juriju ob Ščavnici.
Slovesnost počastitve spomina na sv. Ambroža je lepa priložnost za ovrednotenje domačega čebelarstva in obenem tudi zaključek čebelarskih opravil in čebelarskega leta, ki je bilo po besedah predsednika društva Branka Gerlice, zelo uspešno, za največjo letošnjo pridobitev pa si štejejo postavitev šolskega učnega čebelnjaka, katerega je preko Sklada za ohranitev kranjske čebele omogočila Čebelarska zveza Slovenije. Jurjevški čebelarji se lahko pohvalijo s stoletno društveno tradicijo, na območju občine pa imajo približno toliko čebeljih družin kot je gospodinjstev, to je skoraj 800. Predsednik Gerlica dodaja, kako so najbolj ponosni na to, da se društvo vsako leto pomlajuje. Danes šteje že 63 članov, od tega je četrtina žensk. Društvo uspešno sodeluje z vrtcem Sonček in OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer deluje tudi čebelarski krožek, sodelovali pa so tudi v vseslovenski akciji »medeni zajtrk«. Društvo pa se lahko pohvali tudi s tem, da vsakemu čebelarju začetniku podarijo panj s čebelami.
Sveti Ambrož, zavetnik čebelarjev, sicer goduje 7. decembra. Z njegovim življenjem je povezanih veliko legend, ena izmed bolj znanih govori o tem, kako se je Ambrožu še kot dojenčku, ki je na dvorišču spal v zibelki, na glavo usedel roj čebel. Pestunja, ki ga je varovala, je začela kričati in klicati na pomoč. Ambožev oče, ki je veljal je za izvrstnega in izkušenega čebelarja, je ukazal naj pustijo otroka na miru in naj čebel nikar ne poskušajo pregnati rekoč, da se bo roj čez čas sam dvignil. Res se je zgodilo tako in otroka ni pičila niti ena sama čebela. Po tem dogodku je oče dal fantu ime Ambrozij. Ambrozija je grški izraz za mano, ki velja za hrano bogov in z uživanjem le-te si deležen večne mladosti in nesmrtnosti. Ambrozij je postal slaven vojskovodja, konzul Ligurije, l. 374 pa je bil proglašen za nadškofa. Bil je tudi pesnik in glasbenik, posebej znana je njegova ambrozijanska himnika. V cerkev je uvedel ljudsko petje. Ambrozij je bil po smrti proglašen za svetnika, čebelarji (in voskarji) pa so ga vzeli za svojega zaščitnika.
V zimskem času čebele počivajo in utrip dela v čebelnjaku se za nekaj časa ustavi. Čas po godu sv. Ambroža je zato najprimernejši za prebiranje strokovne literature o čebelarstvu in za udeležitev kakšnega predavanja o zdravstvenem varstvu čebel. Zima je tudi primeren čas za pripravo in izdelavo opreme, satnikov in panjev. Izdelkov iz čebeljih pridelkov, ki so čudovito darilo narave oz. čebel, ne bi bilo brez čebelarja. Ena čebela bi morala za kilogram medu sedemkrat obkrožiti svet, zato je prav, da cenimo in spoštujemo vsako kapljico, kot so jo cenili in spoštovali naši predniki in kot jo je cenil in spoštoval sv. Ambrož. Brez čebel pa niti življenja na našem planetu ne bi bilo...
