Čeprav je v zimskem času za podeželske ženske nekoliko manj dela, vsaj ko ni potrebno delati na njivah, v vinogradih, sadovnjakih, vrtovih..., za članice Društva podeželskih žena in deklet Gornja Radgona, ki ga vodi predsednica Vesna Bratuša, ni veliko počitka. Poleg obveznosti v gospodinjstvu, v hlevu in še kje, imajo dejavne ženske veliko opravkov tudi z umetniškim ustvarjanjem. In podobno kot že vrsto let podeželske ženske tudi to zimo ustvarjajo v upravnih prostorih Kmetijske zadruge v Gornji Radgoni. Poleg prijetnega druženja, klepeta in izmenjave izkušenj, tudi to zimo, vse od 1. novembra pa tja do velike noči, članice društva v delavnicah ročnih del ustvarjajo različne izdelke.
Društvo podeželskih žena Gornja Radgona, ki ga vodi predsednica Vesna Bratuša, ima v občini Gornja Radgona pomembno vlogo pri ohranjanju kmečkih in ljudskih običajev. V društvu med drugim prirejajo različne tečaje in strokovne ekskurzije, kjer se srečujejo članice in izmenjujejo svoje izkušnje. V zahvalo za sodelovanje in zlasti delo v društvu skozi vse leto, društvo vsako leto ob koncu leta pripravi družabno srečanje, ki ga imenujejo Zaključek leta. In letos so ga pripravile s potepanjem po bližnji okolici. Najprej so odpravile na ogled proizvodnih prostorov uspešnega podjetja Arcont, nato so si ogledale Vrtnarstvo Kurbus, ter obiskale Hišo dišečega traminca Vinogradništva Steyer na Plitvici, kjer so uživale ob degustaciji odličnih vin.Čebelarji so počastili svojega zavetnika
Dobro obiskana Ambroževa maša v Svetem Juriju ob Ščavnici
V farni cerkvi Sv. Jurija, je Čebelarsko društvo Sveti Jurij ob Ščavnici, z zahvalno sveto mašo počastilo zavetnika čebelarjev sv. Ambroža. Mašo, katere se je udeležil tudi domači župan Anton Slana, je daroval farni župnik Boštjan Ošlaj, ki je mimogrede tudi sam čebelar. Jurijevški čebelarji, ki jih je v društvu nekaj čez 60, so ob tej priložnosti pred cerkvijo pripravili pogostitev za vse obiskovalce, na kateri ni manjkalo medenih dobrot, kot so medeni čaj, medica, medeno pecivo in druge dobrote. Ambroževe maše so sicer priredila številna čebelarska društva širom Slovenije, prireditev pa je postala tradicionalna tudi v Sv. Juriju ob Ščavnici.
Slovesnost počastitve spomina na sv. Ambroža je lepa priložnost za ovrednotenje domačega čebelarstva in obenem tudi zaključek čebelarskih opravil in čebelarskega leta, ki je bilo po besedah predsednika društva Branka Gerlice, zelo uspešno, za največjo letošnjo pridobitev pa si štejejo postavitev šolskega učnega čebelnjaka, katerega je preko Sklada za ohranitev kranjske čebele omogočila Čebelarska zveza Slovenije. Jurjevški čebelarji se lahko pohvalijo s stoletno društveno tradicijo, na območju občine pa imajo približno toliko čebeljih družin kot je gospodinjstev, to je skoraj 800. Predsednik Gerlica dodaja, kako so najbolj ponosni na to, da se društvo vsako leto pomlajuje. Danes šteje že 63 članov, od tega je četrtina žensk. Društvo uspešno sodeluje z vrtcem Sonček in OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer deluje tudi čebelarski krožek, sodelovali pa so tudi v vseslovenski akciji »medeni zajtrk«. Društvo pa se lahko pohvali tudi s tem, da vsakemu čebelarju začetniku podarijo panj s čebelami.
Sveti Ambrož, zavetnik čebelarjev, sicer goduje 7. decembra. Z njegovim življenjem je povezanih veliko legend, ena izmed bolj znanih govori o tem, kako se je Ambrožu še kot dojenčku, ki je na dvorišču spal v zibelki, na glavo usedel roj čebel. Pestunja, ki ga je varovala, je začela kričati in klicati na pomoč. Ambožev oče, ki je veljal je za izvrstnega in izkušenega čebelarja, je ukazal naj pustijo otroka na miru in naj čebel nikar ne poskušajo pregnati rekoč, da se bo roj čez čas sam dvignil. Res se je zgodilo tako in otroka ni pičila niti ena sama čebela. Po tem dogodku je oče dal fantu ime Ambrozij. Ambrozija je grški izraz za mano, ki velja za hrano bogov in z uživanjem le-te si deležen večne mladosti in nesmrtnosti. Ambrozij je postal slaven vojskovodja, konzul Ligurije, l. 374 pa je bil proglašen za nadškofa. Bil je tudi pesnik in glasbenik, posebej znana je njegova ambrozijanska himnika. V cerkev je uvedel ljudsko petje. Ambrozij je bil po smrti proglašen za svetnika, čebelarji (in voskarji) pa so ga vzeli za svojega zaščitnika.
V zimskem času čebele počivajo in utrip dela v čebelnjaku se za nekaj časa ustavi. Čas po godu sv. Ambroža je zato najprimernejši za prebiranje strokovne literature o čebelarstvu in za udeležitev kakšnega predavanja o zdravstvenem varstvu čebel. Zima je tudi primeren čas za pripravo in izdelavo opreme, satnikov in panjev. Izdelkov iz čebeljih pridelkov, ki so čudovito darilo narave oz. čebel, ne bi bilo brez čebelarja. Ena čebela bi morala za kilogram medu sedemkrat obkrožiti svet, zato je prav, da cenimo in spoštujemo vsako kapljico, kot so jo cenili in spoštovali naši predniki in kot jo je cenil in spoštoval sv. Ambrož. Brez čebel pa niti življenja na našem planetu ne bi bilo...
