Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

O Komunali Radgona niti besedice

 

Burno na prvi podopustniški seji radgonskega občinskega sveta

Potrditev sklepa o podelitvi priznanj občine Gornja Radgona, rebalansa občinskega proračuna za leto 2011, odloka o ureditvi cestnega prometa v občini, pravilnika o sofinanciranju mladinskih programov in projektov..., težave s sprejetjem dnevnega reda, in številni drugi zapleti so osnovne značilnosti 6. redne seje (prve po minulih dopustih) občinskega sveta občine Gornja Radgona, ki je trajala bistveno dalj časa kot smo običajno vajeni.

Seveda ni manjkalo niti norčevanja iz demokracije, očitkov županu Kampušu nad kršitvijo poslovnika ipd., a žal je tudi to „demokracija“, namesto da bi v sedanjem hudem času, ko mnogi niti za kruh in mleko nimajo, vsaj skušali s skupnimi močmi olajšati življenje sebi in zlasti drugim, ki to od svojih „izbrancev“ pričakujejo...

Kakorkoli že, čeprav je v dnevnem redu za omenjeno sejo občinskega sveta bila napovedana tudi podaja informacije (in njena obravnava) o županovem podpisu družbene pogodbe javnega podjetja Komunala, s čimer je bila ta usklajena z veljavno zakonodajo in zaradi česar je skupina svetnikov v prepričanju, da bi moral biti s tem pred podpisom seznanjen občinski svet, teden dni prej sklicala izredno sejo, a svetniki niso bili sklepčni, je Kampuš na začetku seje točko umaknil z dnevnega reda. Obrazložitev: za omenjeno tematiko ni bilo pripravljeno gradivo. Poleg omenjene točke dnevnega reda seje, je na predlog župana Kampuša, prav tako bila umaknjena tudi obravnava in sprejemanje sprememb statuta občine. To naj bi opravili po skrajšanem postopku, po spremembah pa bi se z naslednjimi lokalnimi volitvami število občinskih svetnikov zmanjšalo z 21 na 15. To bi gotovo podpisala večina občanov, a je vprašljivo, kako bodo o tem glasovali člani sveta, ko bo za to prišel čas, saj je pri spremembah takšnega akta potrebna dvotretjinska večina, kar je v sedanji sestavi sveta praktično nemogoče doseči.

Znova je sicer bila sporna tudi točka dnevnega reda, kjer župan poroča o svojih aktivnostih med dvema sejama. in čeprav gre za informacijo so nekateri člani opozicije menili, da je nujno, da se tudi o tem lahko razpravlja, ob tem je David Roškar (SDS) predlagal, da bi ta točka morala biti zadnja na dnevnem redu, ko večina prisotnih že zapusti dogajanje. Tudi Kampuš ni ostal dolžen, ko je dejal, da nekateri svetniki ne poslušajo omenjene informacije in potem niso dovolj informirani, v vsakem primeru pa bo točka še naprej na začetku seje, in še naprej se o njej ne bo razpravljalo. Zato pa se bo tudi v bodoče razpravljalo o morebitnih spremembah občinskega proračuna, kot je to bilo tudi tokrat, ko so svetniki obravnavali in - z enim (od treh predlaganih) amandmajem - podprli predlagani rebalans občinskega proračuna za leto 2011. V njem so prihodki načrtovani v višini 8,9 milijona evrov in so za 269 tisoč evrov nižji od prvotne ocene v sprejetem proračunu. Povečujejo se sicer davčni in nedavčni ter kapitalski prihodki, prav tako prejete donacije (k temu sta prispevali donaciji Dravskih elektrarn v višini 20 tisoč evrov in Pomurskih lekarn v višini 5 tisoč evrov), za skoraj pol milijona pa se znižujejo transferni prihodki, kjer gre zlasti za spremenjeno dinamiko financiranja ali izpad sofinanciranja nekaterih projektov. Tudi odhodki se z rebalansom zmanjšujejo, načrtovanih skoraj 10,9 milijona evrov bo nižjih za 929 tisoč evrov. Z amandmajem so svetniki izglasovali, da modernizacija ceste Trotkova-Negovski Vrh - Štajngrova ostane v proračunu, je pa bilo iz letošnjega v prihodnje leto med drugim premaknjeno investicijsko vlaganje v širokopasovno omrežje. Torej kriza naložb v državi se prenaša na lokalne skupnosti, saj država ne more prispevati svojega deleža.

Že pred potrditvijo rebalansa proračuna se je razvila živahna razprava, v kateri je bilo izpostavljeno tudi vprašanje stroškov podžupana (Vinko Rous) in koordinatorja (Zvonko Gredar), saj je v letošnjem proračunu za ti funkciji rezerviranih 30 tisoč evrov, ko je imela občina tri podžupane, pa je bil znesek 34 tisoč evrov. Podžupan Vinko Rous se je v svoj bran ostro odzval na, kot je dejal neupravičene očitke posameznikov, ter zahteval, naj se do prihodnjič pripravi razrez stroškov, saj dobi letno za opravljanje funkcije podžupana 13 tisoč evrov bruto, koordinator Zvonko Gredar pa je pojasnil, da mesečno prejme 520 evrov bruto. Glede zadolževanja občine pa je Kampuš pojasnil, da gre to izključno na račun obnove objekta OŠ Gornja Radgona, projektov 3Parki in tiste obnove cest, ki jih ne sofinancira država.

V prvi obravnavi je bil sprejet odlok o ureditvi cestnega prometa v občini, ki bo, potem ko bo sprejet v končni obliki, omogočil lažji začetek izvajanja prometnega režima v mestu, zlasti gre za območja modrih con. Na teh naj bi bilo parkiranje sicer brezplačno, a časovno omejeno, in sicer v splošnem (možne so tudi izjeme) od ponedeljka do petka med 7. in 16. uro, odlok pa bo opredeljeval tudi, kje in kako se lahko uvede režim modre cone. Padel je tudi predlog (Žinkovič), da naj se v odloku določi omejitev hitrosti na največ 30 kilometrov na uro v bližini šol in vrtcev, ter da se na območju ŠRC Trate (Dokl) postavijo ležeči policaji. Tudi bistveno spremenjen odlok o podeljevanju občinskih priznanj je dobil v prvi obravnavi podporo večine svetnikov. Po novem naj naziva častnega občana ne bi več mogli dobiti aktivni funkcionarji občine, podeljevalo pa se ga bo lahko le enkrat v drugi polovici mandata občinskega sveta. Glede nagrade dr. Antona Trstenjaka je v odloku predlog, naj se jo podeljuje vsako drugo leto, dobitniki občinskih grbov (vsakega) pa letno le eden, dobitniki listine največ trije, podrobneje so določena tudi merila za podelitev. Številni svetniki so predlog pozdravili z besedami, da tako ne bo več mogoča "inflacija priznanj". Na novo sta v predlogu odloka dve vrsti priznanj: priznanje župana in priznanje za najlepše urejeno naselje, vendar so nekateri svetniki glede slednjega izrazili pomisleke, da je lahko takšno ocenjevanje preveč subjektivno, če komisija ne bo strokovno sestavljena, in predlagali umik tega priznanja iz odloka, za katerega je Kampuš razpisal 30-dnevno obravnavo.

V prvi obravnavi je potrjen tudi pravilnik o sofinanciranju mladinskih programov in projektov v občini Gornja Radgona. In potem, ko so svetniki potrdili letošnje dobitnike občinskih priznanj, so na nekoliko daljši (pet ur) seji, kot je to v Gornji Radgoni običaj, prisluhnili tudi poročilom o izvrševanju občinskega proračuna, realizaciji sklepov občinskega sveta v času med 27.10.2010 in 31.7.2011, ter poročili o izvedbi nadzora zaključnega računa proračuna občine Gornja Radgona za leto 2010, in izvedbi nadzora finančnega načrta in zaključnega računa Krajevne skupnosti Črešnjevci-Zbigovci za leto 2010...

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno O Komunali Radgona niti besedice