Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

O Komunali Radgona niti besedice

 

Burno na prvi podopustniški seji radgonskega občinskega sveta

Potrditev sklepa o podelitvi priznanj občine Gornja Radgona, rebalansa občinskega proračuna za leto 2011, odloka o ureditvi cestnega prometa v občini, pravilnika o sofinanciranju mladinskih programov in projektov..., težave s sprejetjem dnevnega reda, in številni drugi zapleti so osnovne značilnosti 6. redne seje (prve po minulih dopustih) občinskega sveta občine Gornja Radgona, ki je trajala bistveno dalj časa kot smo običajno vajeni.

Seveda ni manjkalo niti norčevanja iz demokracije, očitkov županu Kampušu nad kršitvijo poslovnika ipd., a žal je tudi to „demokracija“, namesto da bi v sedanjem hudem času, ko mnogi niti za kruh in mleko nimajo, vsaj skušali s skupnimi močmi olajšati življenje sebi in zlasti drugim, ki to od svojih „izbrancev“ pričakujejo...

Kakorkoli že, čeprav je v dnevnem redu za omenjeno sejo občinskega sveta bila napovedana tudi podaja informacije (in njena obravnava) o županovem podpisu družbene pogodbe javnega podjetja Komunala, s čimer je bila ta usklajena z veljavno zakonodajo in zaradi česar je skupina svetnikov v prepričanju, da bi moral biti s tem pred podpisom seznanjen občinski svet, teden dni prej sklicala izredno sejo, a svetniki niso bili sklepčni, je Kampuš na začetku seje točko umaknil z dnevnega reda. Obrazložitev: za omenjeno tematiko ni bilo pripravljeno gradivo. Poleg omenjene točke dnevnega reda seje, je na predlog župana Kampuša, prav tako bila umaknjena tudi obravnava in sprejemanje sprememb statuta občine. To naj bi opravili po skrajšanem postopku, po spremembah pa bi se z naslednjimi lokalnimi volitvami število občinskih svetnikov zmanjšalo z 21 na 15. To bi gotovo podpisala večina občanov, a je vprašljivo, kako bodo o tem glasovali člani sveta, ko bo za to prišel čas, saj je pri spremembah takšnega akta potrebna dvotretjinska večina, kar je v sedanji sestavi sveta praktično nemogoče doseči.

Znova je sicer bila sporna tudi točka dnevnega reda, kjer župan poroča o svojih aktivnostih med dvema sejama. in čeprav gre za informacijo so nekateri člani opozicije menili, da je nujno, da se tudi o tem lahko razpravlja, ob tem je David Roškar (SDS) predlagal, da bi ta točka morala biti zadnja na dnevnem redu, ko večina prisotnih že zapusti dogajanje. Tudi Kampuš ni ostal dolžen, ko je dejal, da nekateri svetniki ne poslušajo omenjene informacije in potem niso dovolj informirani, v vsakem primeru pa bo točka še naprej na začetku seje, in še naprej se o njej ne bo razpravljalo. Zato pa se bo tudi v bodoče razpravljalo o morebitnih spremembah občinskega proračuna, kot je to bilo tudi tokrat, ko so svetniki obravnavali in - z enim (od treh predlaganih) amandmajem - podprli predlagani rebalans občinskega proračuna za leto 2011. V njem so prihodki načrtovani v višini 8,9 milijona evrov in so za 269 tisoč evrov nižji od prvotne ocene v sprejetem proračunu. Povečujejo se sicer davčni in nedavčni ter kapitalski prihodki, prav tako prejete donacije (k temu sta prispevali donaciji Dravskih elektrarn v višini 20 tisoč evrov in Pomurskih lekarn v višini 5 tisoč evrov), za skoraj pol milijona pa se znižujejo transferni prihodki, kjer gre zlasti za spremenjeno dinamiko financiranja ali izpad sofinanciranja nekaterih projektov. Tudi odhodki se z rebalansom zmanjšujejo, načrtovanih skoraj 10,9 milijona evrov bo nižjih za 929 tisoč evrov. Z amandmajem so svetniki izglasovali, da modernizacija ceste Trotkova-Negovski Vrh - Štajngrova ostane v proračunu, je pa bilo iz letošnjega v prihodnje leto med drugim premaknjeno investicijsko vlaganje v širokopasovno omrežje. Torej kriza naložb v državi se prenaša na lokalne skupnosti, saj država ne more prispevati svojega deleža.

Že pred potrditvijo rebalansa proračuna se je razvila živahna razprava, v kateri je bilo izpostavljeno tudi vprašanje stroškov podžupana (Vinko Rous) in koordinatorja (Zvonko Gredar), saj je v letošnjem proračunu za ti funkciji rezerviranih 30 tisoč evrov, ko je imela občina tri podžupane, pa je bil znesek 34 tisoč evrov. Podžupan Vinko Rous se je v svoj bran ostro odzval na, kot je dejal neupravičene očitke posameznikov, ter zahteval, naj se do prihodnjič pripravi razrez stroškov, saj dobi letno za opravljanje funkcije podžupana 13 tisoč evrov bruto, koordinator Zvonko Gredar pa je pojasnil, da mesečno prejme 520 evrov bruto. Glede zadolževanja občine pa je Kampuš pojasnil, da gre to izključno na račun obnove objekta OŠ Gornja Radgona, projektov 3Parki in tiste obnove cest, ki jih ne sofinancira država.

V prvi obravnavi je bil sprejet odlok o ureditvi cestnega prometa v občini, ki bo, potem ko bo sprejet v končni obliki, omogočil lažji začetek izvajanja prometnega režima v mestu, zlasti gre za območja modrih con. Na teh naj bi bilo parkiranje sicer brezplačno, a časovno omejeno, in sicer v splošnem (možne so tudi izjeme) od ponedeljka do petka med 7. in 16. uro, odlok pa bo opredeljeval tudi, kje in kako se lahko uvede režim modre cone. Padel je tudi predlog (Žinkovič), da naj se v odloku določi omejitev hitrosti na največ 30 kilometrov na uro v bližini šol in vrtcev, ter da se na območju ŠRC Trate (Dokl) postavijo ležeči policaji. Tudi bistveno spremenjen odlok o podeljevanju občinskih priznanj je dobil v prvi obravnavi podporo večine svetnikov. Po novem naj naziva častnega občana ne bi več mogli dobiti aktivni funkcionarji občine, podeljevalo pa se ga bo lahko le enkrat v drugi polovici mandata občinskega sveta. Glede nagrade dr. Antona Trstenjaka je v odloku predlog, naj se jo podeljuje vsako drugo leto, dobitniki občinskih grbov (vsakega) pa letno le eden, dobitniki listine največ trije, podrobneje so določena tudi merila za podelitev. Številni svetniki so predlog pozdravili z besedami, da tako ne bo več mogoča "inflacija priznanj". Na novo sta v predlogu odloka dve vrsti priznanj: priznanje župana in priznanje za najlepše urejeno naselje, vendar so nekateri svetniki glede slednjega izrazili pomisleke, da je lahko takšno ocenjevanje preveč subjektivno, če komisija ne bo strokovno sestavljena, in predlagali umik tega priznanja iz odloka, za katerega je Kampuš razpisal 30-dnevno obravnavo.

V prvi obravnavi je potrjen tudi pravilnik o sofinanciranju mladinskih programov in projektov v občini Gornja Radgona. In potem, ko so svetniki potrdili letošnje dobitnike občinskih priznanj, so na nekoliko daljši (pet ur) seji, kot je to v Gornji Radgoni običaj, prisluhnili tudi poročilom o izvrševanju občinskega proračuna, realizaciji sklepov občinskega sveta v času med 27.10.2010 in 31.7.2011, ter poročili o izvedbi nadzora zaključnega računa proračuna občine Gornja Radgona za leto 2010, in izvedbi nadzora finančnega načrta in zaključnega računa Krajevne skupnosti Črešnjevci-Zbigovci za leto 2010...

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno O Komunali Radgona niti besedice