Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

O Komunali Radgona niti besedice

 

Burno na prvi podopustniški seji radgonskega občinskega sveta

Potrditev sklepa o podelitvi priznanj občine Gornja Radgona, rebalansa občinskega proračuna za leto 2011, odloka o ureditvi cestnega prometa v občini, pravilnika o sofinanciranju mladinskih programov in projektov..., težave s sprejetjem dnevnega reda, in številni drugi zapleti so osnovne značilnosti 6. redne seje (prve po minulih dopustih) občinskega sveta občine Gornja Radgona, ki je trajala bistveno dalj časa kot smo običajno vajeni.

Seveda ni manjkalo niti norčevanja iz demokracije, očitkov županu Kampušu nad kršitvijo poslovnika ipd., a žal je tudi to „demokracija“, namesto da bi v sedanjem hudem času, ko mnogi niti za kruh in mleko nimajo, vsaj skušali s skupnimi močmi olajšati življenje sebi in zlasti drugim, ki to od svojih „izbrancev“ pričakujejo...

Kakorkoli že, čeprav je v dnevnem redu za omenjeno sejo občinskega sveta bila napovedana tudi podaja informacije (in njena obravnava) o županovem podpisu družbene pogodbe javnega podjetja Komunala, s čimer je bila ta usklajena z veljavno zakonodajo in zaradi česar je skupina svetnikov v prepričanju, da bi moral biti s tem pred podpisom seznanjen občinski svet, teden dni prej sklicala izredno sejo, a svetniki niso bili sklepčni, je Kampuš na začetku seje točko umaknil z dnevnega reda. Obrazložitev: za omenjeno tematiko ni bilo pripravljeno gradivo. Poleg omenjene točke dnevnega reda seje, je na predlog župana Kampuša, prav tako bila umaknjena tudi obravnava in sprejemanje sprememb statuta občine. To naj bi opravili po skrajšanem postopku, po spremembah pa bi se z naslednjimi lokalnimi volitvami število občinskih svetnikov zmanjšalo z 21 na 15. To bi gotovo podpisala večina občanov, a je vprašljivo, kako bodo o tem glasovali člani sveta, ko bo za to prišel čas, saj je pri spremembah takšnega akta potrebna dvotretjinska večina, kar je v sedanji sestavi sveta praktično nemogoče doseči.

Znova je sicer bila sporna tudi točka dnevnega reda, kjer župan poroča o svojih aktivnostih med dvema sejama. in čeprav gre za informacijo so nekateri člani opozicije menili, da je nujno, da se tudi o tem lahko razpravlja, ob tem je David Roškar (SDS) predlagal, da bi ta točka morala biti zadnja na dnevnem redu, ko večina prisotnih že zapusti dogajanje. Tudi Kampuš ni ostal dolžen, ko je dejal, da nekateri svetniki ne poslušajo omenjene informacije in potem niso dovolj informirani, v vsakem primeru pa bo točka še naprej na začetku seje, in še naprej se o njej ne bo razpravljalo. Zato pa se bo tudi v bodoče razpravljalo o morebitnih spremembah občinskega proračuna, kot je to bilo tudi tokrat, ko so svetniki obravnavali in - z enim (od treh predlaganih) amandmajem - podprli predlagani rebalans občinskega proračuna za leto 2011. V njem so prihodki načrtovani v višini 8,9 milijona evrov in so za 269 tisoč evrov nižji od prvotne ocene v sprejetem proračunu. Povečujejo se sicer davčni in nedavčni ter kapitalski prihodki, prav tako prejete donacije (k temu sta prispevali donaciji Dravskih elektrarn v višini 20 tisoč evrov in Pomurskih lekarn v višini 5 tisoč evrov), za skoraj pol milijona pa se znižujejo transferni prihodki, kjer gre zlasti za spremenjeno dinamiko financiranja ali izpad sofinanciranja nekaterih projektov. Tudi odhodki se z rebalansom zmanjšujejo, načrtovanih skoraj 10,9 milijona evrov bo nižjih za 929 tisoč evrov. Z amandmajem so svetniki izglasovali, da modernizacija ceste Trotkova-Negovski Vrh - Štajngrova ostane v proračunu, je pa bilo iz letošnjega v prihodnje leto med drugim premaknjeno investicijsko vlaganje v širokopasovno omrežje. Torej kriza naložb v državi se prenaša na lokalne skupnosti, saj država ne more prispevati svojega deleža.

Že pred potrditvijo rebalansa proračuna se je razvila živahna razprava, v kateri je bilo izpostavljeno tudi vprašanje stroškov podžupana (Vinko Rous) in koordinatorja (Zvonko Gredar), saj je v letošnjem proračunu za ti funkciji rezerviranih 30 tisoč evrov, ko je imela občina tri podžupane, pa je bil znesek 34 tisoč evrov. Podžupan Vinko Rous se je v svoj bran ostro odzval na, kot je dejal neupravičene očitke posameznikov, ter zahteval, naj se do prihodnjič pripravi razrez stroškov, saj dobi letno za opravljanje funkcije podžupana 13 tisoč evrov bruto, koordinator Zvonko Gredar pa je pojasnil, da mesečno prejme 520 evrov bruto. Glede zadolževanja občine pa je Kampuš pojasnil, da gre to izključno na račun obnove objekta OŠ Gornja Radgona, projektov 3Parki in tiste obnove cest, ki jih ne sofinancira država.

V prvi obravnavi je bil sprejet odlok o ureditvi cestnega prometa v občini, ki bo, potem ko bo sprejet v končni obliki, omogočil lažji začetek izvajanja prometnega režima v mestu, zlasti gre za območja modrih con. Na teh naj bi bilo parkiranje sicer brezplačno, a časovno omejeno, in sicer v splošnem (možne so tudi izjeme) od ponedeljka do petka med 7. in 16. uro, odlok pa bo opredeljeval tudi, kje in kako se lahko uvede režim modre cone. Padel je tudi predlog (Žinkovič), da naj se v odloku določi omejitev hitrosti na največ 30 kilometrov na uro v bližini šol in vrtcev, ter da se na območju ŠRC Trate (Dokl) postavijo ležeči policaji. Tudi bistveno spremenjen odlok o podeljevanju občinskih priznanj je dobil v prvi obravnavi podporo večine svetnikov. Po novem naj naziva častnega občana ne bi več mogli dobiti aktivni funkcionarji občine, podeljevalo pa se ga bo lahko le enkrat v drugi polovici mandata občinskega sveta. Glede nagrade dr. Antona Trstenjaka je v odloku predlog, naj se jo podeljuje vsako drugo leto, dobitniki občinskih grbov (vsakega) pa letno le eden, dobitniki listine največ trije, podrobneje so določena tudi merila za podelitev. Številni svetniki so predlog pozdravili z besedami, da tako ne bo več mogoča "inflacija priznanj". Na novo sta v predlogu odloka dve vrsti priznanj: priznanje župana in priznanje za najlepše urejeno naselje, vendar so nekateri svetniki glede slednjega izrazili pomisleke, da je lahko takšno ocenjevanje preveč subjektivno, če komisija ne bo strokovno sestavljena, in predlagali umik tega priznanja iz odloka, za katerega je Kampuš razpisal 30-dnevno obravnavo.

V prvi obravnavi je potrjen tudi pravilnik o sofinanciranju mladinskih programov in projektov v občini Gornja Radgona. In potem, ko so svetniki potrdili letošnje dobitnike občinskih priznanj, so na nekoliko daljši (pet ur) seji, kot je to v Gornji Radgoni običaj, prisluhnili tudi poročilom o izvrševanju občinskega proračuna, realizaciji sklepov občinskega sveta v času med 27.10.2010 in 31.7.2011, ter poročili o izvedbi nadzora zaključnega računa proračuna občine Gornja Radgona za leto 2010, in izvedbi nadzora finančnega načrta in zaključnega računa Krajevne skupnosti Črešnjevci-Zbigovci za leto 2010...

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno O Komunali Radgona niti besedice