Niti mraz in megla nista ovira za obisk Miklošovega senja v središču Murske Sobote - več tisoč obiskovalcev je najbolj segalo po kuhanem vinu in kuhanim klobasam

Miklavžev sejemPoleg „Trezinega senja" (Terezijin sejem), ki vsako leto 15. oktobra poteka v središču Murske Sobote, je „Miklošovo senje" (Miklavžev sejem), ki je na sporedu vsako leto 6. decembra (sv. Nikolaj je namreč zavetnik murskosoboške župnije in mesta Murska Sobota op.p.), gotovo ena največjih družabnih in tudi etnoloških prireditev v Murski Soboti in okolici. In to se je potrdilo tudi letos, ko kakšnim tristotim sejmarjem – razstavljalcem oz. prodajalcem, ter več tisočim obiskovalcem, niti mraz in megla, ki sta pritiskala ves dan, nista mogla do živega. Tako je tradicionalno Miklošovo senje tudi tokrat privabila množice obiskovalcev, saj je Slovenska in še nekatere ulice, že od zgodnjega jutra bila polna prodajalcev in obiskovalcev.

V soboto na klobaso in

Generacija prvošolčkov iz šolskega leta 1958/59 spet v šolskih klopeh

Obletnica šole 1958-66Bila je prav vesela in prijetna tista sobota, ko so se za svoje srečanje odločili, sedaj že sami upokojenci, ki so se prvič srečali natanko pred oseminpetdesetimi leti, ko so v šolskem letu 1958/59 bili prvošolčki in prvošolke na OŠ Radgona. Od takrat so naslednjih osem let skupaj sedeli v šolskih klopeh, si nabirali znanje in izkušnje v šoli, ki je takrat bila na radgonskem gradu, ter se potem razšli, vsak za svojim ciljem, vsak za svojo prihodnostjo. To je torej bilo pred dobrega pol stoletja, poleti 1966 in zato so kar nekaj časa potekale aktivnosti, da bi se omenjena generacija v kateri je kar 66 najstnikov končalo osnovnošolsko izobraževanje spet srečala. Hodili so v dveh oddelkih, kjer sta bila razrednika Avgust Posavec in Franc Stergar.

Prvič so se srečali pred 58, razšli pa pred 50 leti...

Znova lepo obiskan smučarski sejem v Gornji Radgoni - lastnike je zamenjalo veliko rabljene zimske in smučarske opreme

Ski sejem GRPodobno kot že skoraj 30 let doslej, je Smučarski klub Radgona, ki uspešno deluje več desetletij, in ki šteje okoli 130 članic in članov, tudi letos pripravil tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme in vseh drugih potrebščin za zimske športe in rekreacijo. Ker je interes ponudnikov opreme bil zelo velik, so sejem pripravili na prostem, ob gasilskem domu v Gornji Radgoni, kjer se je v lepem in sončnem, a dokaj mrzlem vremenu zbralo veliko prodajalcev in kupcev opreme kakor tudi opazovalcev. Medtem ko lastniki in upravljalci zimsko - športnih središč, smučišč, vlečnic, žičnic..., čakajo, da bi padlo čim več snega, ki da bi ostal 'vse tja do maja', pa v številnih slovenskih družinah razmišljajo o tem, kako nabaviti zelo drago smučarsko opremo. In ker je veliko družin, ki si ne morejo privoščiti nove in drage smučarske opreme, ob tem pa predvsem otroci hitro prerastejo tovrstno opremo, so prav dobrodošli 'sejmi rabljene smučarske opreme', katere po večini slovenskih mest in krajev organizirajo smučarski in drugi klubi.

Otroška oprema je bila najbolj iskana

Sveti Miklavž pričakal otroke v trgovini Jager v Radencih

Sveti Miklavž JagerSpet je leto naokrog, in tu je mesec december, ki ga poznamo kot mesec lepih mislih, miru, voščil ter obdarovanj. Prav tako sodijo v ta sklop prazničnih dogodkov ali kot rečemo v ljudskem tonu » Veseli december«, trije dobri možje, ki obdarujejo pridnost otrok, sveti Miklavž ter lika Božiček in Dedek Mraz.

Prišel je Sveti Miklavž

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

O Komunali Radgona niti besedice

 

Burno na prvi podopustniški seji radgonskega občinskega sveta

Potrditev sklepa o podelitvi priznanj občine Gornja Radgona, rebalansa občinskega proračuna za leto 2011, odloka o ureditvi cestnega prometa v občini, pravilnika o sofinanciranju mladinskih programov in projektov..., težave s sprejetjem dnevnega reda, in številni drugi zapleti so osnovne značilnosti 6. redne seje (prve po minulih dopustih) občinskega sveta občine Gornja Radgona, ki je trajala bistveno dalj časa kot smo običajno vajeni.

Seveda ni manjkalo niti norčevanja iz demokracije, očitkov županu Kampušu nad kršitvijo poslovnika ipd., a žal je tudi to „demokracija“, namesto da bi v sedanjem hudem času, ko mnogi niti za kruh in mleko nimajo, vsaj skušali s skupnimi močmi olajšati življenje sebi in zlasti drugim, ki to od svojih „izbrancev“ pričakujejo...

Kakorkoli že, čeprav je v dnevnem redu za omenjeno sejo občinskega sveta bila napovedana tudi podaja informacije (in njena obravnava) o županovem podpisu družbene pogodbe javnega podjetja Komunala, s čimer je bila ta usklajena z veljavno zakonodajo in zaradi česar je skupina svetnikov v prepričanju, da bi moral biti s tem pred podpisom seznanjen občinski svet, teden dni prej sklicala izredno sejo, a svetniki niso bili sklepčni, je Kampuš na začetku seje točko umaknil z dnevnega reda. Obrazložitev: za omenjeno tematiko ni bilo pripravljeno gradivo. Poleg omenjene točke dnevnega reda seje, je na predlog župana Kampuša, prav tako bila umaknjena tudi obravnava in sprejemanje sprememb statuta občine. To naj bi opravili po skrajšanem postopku, po spremembah pa bi se z naslednjimi lokalnimi volitvami število občinskih svetnikov zmanjšalo z 21 na 15. To bi gotovo podpisala večina občanov, a je vprašljivo, kako bodo o tem glasovali člani sveta, ko bo za to prišel čas, saj je pri spremembah takšnega akta potrebna dvotretjinska večina, kar je v sedanji sestavi sveta praktično nemogoče doseči.

Znova je sicer bila sporna tudi točka dnevnega reda, kjer župan poroča o svojih aktivnostih med dvema sejama. in čeprav gre za informacijo so nekateri člani opozicije menili, da je nujno, da se tudi o tem lahko razpravlja, ob tem je David Roškar (SDS) predlagal, da bi ta točka morala biti zadnja na dnevnem redu, ko večina prisotnih že zapusti dogajanje. Tudi Kampuš ni ostal dolžen, ko je dejal, da nekateri svetniki ne poslušajo omenjene informacije in potem niso dovolj informirani, v vsakem primeru pa bo točka še naprej na začetku seje, in še naprej se o njej ne bo razpravljalo. Zato pa se bo tudi v bodoče razpravljalo o morebitnih spremembah občinskega proračuna, kot je to bilo tudi tokrat, ko so svetniki obravnavali in - z enim (od treh predlaganih) amandmajem - podprli predlagani rebalans občinskega proračuna za leto 2011. V njem so prihodki načrtovani v višini 8,9 milijona evrov in so za 269 tisoč evrov nižji od prvotne ocene v sprejetem proračunu. Povečujejo se sicer davčni in nedavčni ter kapitalski prihodki, prav tako prejete donacije (k temu sta prispevali donaciji Dravskih elektrarn v višini 20 tisoč evrov in Pomurskih lekarn v višini 5 tisoč evrov), za skoraj pol milijona pa se znižujejo transferni prihodki, kjer gre zlasti za spremenjeno dinamiko financiranja ali izpad sofinanciranja nekaterih projektov. Tudi odhodki se z rebalansom zmanjšujejo, načrtovanih skoraj 10,9 milijona evrov bo nižjih za 929 tisoč evrov. Z amandmajem so svetniki izglasovali, da modernizacija ceste Trotkova-Negovski Vrh - Štajngrova ostane v proračunu, je pa bilo iz letošnjega v prihodnje leto med drugim premaknjeno investicijsko vlaganje v širokopasovno omrežje. Torej kriza naložb v državi se prenaša na lokalne skupnosti, saj država ne more prispevati svojega deleža.

Že pred potrditvijo rebalansa proračuna se je razvila živahna razprava, v kateri je bilo izpostavljeno tudi vprašanje stroškov podžupana (Vinko Rous) in koordinatorja (Zvonko Gredar), saj je v letošnjem proračunu za ti funkciji rezerviranih 30 tisoč evrov, ko je imela občina tri podžupane, pa je bil znesek 34 tisoč evrov. Podžupan Vinko Rous se je v svoj bran ostro odzval na, kot je dejal neupravičene očitke posameznikov, ter zahteval, naj se do prihodnjič pripravi razrez stroškov, saj dobi letno za opravljanje funkcije podžupana 13 tisoč evrov bruto, koordinator Zvonko Gredar pa je pojasnil, da mesečno prejme 520 evrov bruto. Glede zadolževanja občine pa je Kampuš pojasnil, da gre to izključno na račun obnove objekta OŠ Gornja Radgona, projektov 3Parki in tiste obnove cest, ki jih ne sofinancira država.

V prvi obravnavi je bil sprejet odlok o ureditvi cestnega prometa v občini, ki bo, potem ko bo sprejet v končni obliki, omogočil lažji začetek izvajanja prometnega režima v mestu, zlasti gre za območja modrih con. Na teh naj bi bilo parkiranje sicer brezplačno, a časovno omejeno, in sicer v splošnem (možne so tudi izjeme) od ponedeljka do petka med 7. in 16. uro, odlok pa bo opredeljeval tudi, kje in kako se lahko uvede režim modre cone. Padel je tudi predlog (Žinkovič), da naj se v odloku določi omejitev hitrosti na največ 30 kilometrov na uro v bližini šol in vrtcev, ter da se na območju ŠRC Trate (Dokl) postavijo ležeči policaji. Tudi bistveno spremenjen odlok o podeljevanju občinskih priznanj je dobil v prvi obravnavi podporo večine svetnikov. Po novem naj naziva častnega občana ne bi več mogli dobiti aktivni funkcionarji občine, podeljevalo pa se ga bo lahko le enkrat v drugi polovici mandata občinskega sveta. Glede nagrade dr. Antona Trstenjaka je v odloku predlog, naj se jo podeljuje vsako drugo leto, dobitniki občinskih grbov (vsakega) pa letno le eden, dobitniki listine največ trije, podrobneje so določena tudi merila za podelitev. Številni svetniki so predlog pozdravili z besedami, da tako ne bo več mogoča "inflacija priznanj". Na novo sta v predlogu odloka dve vrsti priznanj: priznanje župana in priznanje za najlepše urejeno naselje, vendar so nekateri svetniki glede slednjega izrazili pomisleke, da je lahko takšno ocenjevanje preveč subjektivno, če komisija ne bo strokovno sestavljena, in predlagali umik tega priznanja iz odloka, za katerega je Kampuš razpisal 30-dnevno obravnavo.

V prvi obravnavi je potrjen tudi pravilnik o sofinanciranju mladinskih programov in projektov v občini Gornja Radgona. In potem, ko so svetniki potrdili letošnje dobitnike občinskih priznanj, so na nekoliko daljši (pet ur) seji, kot je to v Gornji Radgoni običaj, prisluhnili tudi poročilom o izvrševanju občinskega proračuna, realizaciji sklepov občinskega sveta v času med 27.10.2010 in 31.7.2011, ter poročili o izvedbi nadzora zaključnega računa proračuna občine Gornja Radgona za leto 2010, in izvedbi nadzora finančnega načrta in zaključnega računa Krajevne skupnosti Črešnjevci-Zbigovci za leto 2010...

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno O Komunali Radgona niti besedice