Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

O Komunali Radgona niti besedice

 

Burno na prvi podopustniški seji radgonskega občinskega sveta

Potrditev sklepa o podelitvi priznanj občine Gornja Radgona, rebalansa občinskega proračuna za leto 2011, odloka o ureditvi cestnega prometa v občini, pravilnika o sofinanciranju mladinskih programov in projektov..., težave s sprejetjem dnevnega reda, in številni drugi zapleti so osnovne značilnosti 6. redne seje (prve po minulih dopustih) občinskega sveta občine Gornja Radgona, ki je trajala bistveno dalj časa kot smo običajno vajeni.

Seveda ni manjkalo niti norčevanja iz demokracije, očitkov županu Kampušu nad kršitvijo poslovnika ipd., a žal je tudi to „demokracija“, namesto da bi v sedanjem hudem času, ko mnogi niti za kruh in mleko nimajo, vsaj skušali s skupnimi močmi olajšati življenje sebi in zlasti drugim, ki to od svojih „izbrancev“ pričakujejo...

Kakorkoli že, čeprav je v dnevnem redu za omenjeno sejo občinskega sveta bila napovedana tudi podaja informacije (in njena obravnava) o županovem podpisu družbene pogodbe javnega podjetja Komunala, s čimer je bila ta usklajena z veljavno zakonodajo in zaradi česar je skupina svetnikov v prepričanju, da bi moral biti s tem pred podpisom seznanjen občinski svet, teden dni prej sklicala izredno sejo, a svetniki niso bili sklepčni, je Kampuš na začetku seje točko umaknil z dnevnega reda. Obrazložitev: za omenjeno tematiko ni bilo pripravljeno gradivo. Poleg omenjene točke dnevnega reda seje, je na predlog župana Kampuša, prav tako bila umaknjena tudi obravnava in sprejemanje sprememb statuta občine. To naj bi opravili po skrajšanem postopku, po spremembah pa bi se z naslednjimi lokalnimi volitvami število občinskih svetnikov zmanjšalo z 21 na 15. To bi gotovo podpisala večina občanov, a je vprašljivo, kako bodo o tem glasovali člani sveta, ko bo za to prišel čas, saj je pri spremembah takšnega akta potrebna dvotretjinska večina, kar je v sedanji sestavi sveta praktično nemogoče doseči.

Znova je sicer bila sporna tudi točka dnevnega reda, kjer župan poroča o svojih aktivnostih med dvema sejama. in čeprav gre za informacijo so nekateri člani opozicije menili, da je nujno, da se tudi o tem lahko razpravlja, ob tem je David Roškar (SDS) predlagal, da bi ta točka morala biti zadnja na dnevnem redu, ko večina prisotnih že zapusti dogajanje. Tudi Kampuš ni ostal dolžen, ko je dejal, da nekateri svetniki ne poslušajo omenjene informacije in potem niso dovolj informirani, v vsakem primeru pa bo točka še naprej na začetku seje, in še naprej se o njej ne bo razpravljalo. Zato pa se bo tudi v bodoče razpravljalo o morebitnih spremembah občinskega proračuna, kot je to bilo tudi tokrat, ko so svetniki obravnavali in - z enim (od treh predlaganih) amandmajem - podprli predlagani rebalans občinskega proračuna za leto 2011. V njem so prihodki načrtovani v višini 8,9 milijona evrov in so za 269 tisoč evrov nižji od prvotne ocene v sprejetem proračunu. Povečujejo se sicer davčni in nedavčni ter kapitalski prihodki, prav tako prejete donacije (k temu sta prispevali donaciji Dravskih elektrarn v višini 20 tisoč evrov in Pomurskih lekarn v višini 5 tisoč evrov), za skoraj pol milijona pa se znižujejo transferni prihodki, kjer gre zlasti za spremenjeno dinamiko financiranja ali izpad sofinanciranja nekaterih projektov. Tudi odhodki se z rebalansom zmanjšujejo, načrtovanih skoraj 10,9 milijona evrov bo nižjih za 929 tisoč evrov. Z amandmajem so svetniki izglasovali, da modernizacija ceste Trotkova-Negovski Vrh - Štajngrova ostane v proračunu, je pa bilo iz letošnjega v prihodnje leto med drugim premaknjeno investicijsko vlaganje v širokopasovno omrežje. Torej kriza naložb v državi se prenaša na lokalne skupnosti, saj država ne more prispevati svojega deleža.

Že pred potrditvijo rebalansa proračuna se je razvila živahna razprava, v kateri je bilo izpostavljeno tudi vprašanje stroškov podžupana (Vinko Rous) in koordinatorja (Zvonko Gredar), saj je v letošnjem proračunu za ti funkciji rezerviranih 30 tisoč evrov, ko je imela občina tri podžupane, pa je bil znesek 34 tisoč evrov. Podžupan Vinko Rous se je v svoj bran ostro odzval na, kot je dejal neupravičene očitke posameznikov, ter zahteval, naj se do prihodnjič pripravi razrez stroškov, saj dobi letno za opravljanje funkcije podžupana 13 tisoč evrov bruto, koordinator Zvonko Gredar pa je pojasnil, da mesečno prejme 520 evrov bruto. Glede zadolževanja občine pa je Kampuš pojasnil, da gre to izključno na račun obnove objekta OŠ Gornja Radgona, projektov 3Parki in tiste obnove cest, ki jih ne sofinancira država.

V prvi obravnavi je bil sprejet odlok o ureditvi cestnega prometa v občini, ki bo, potem ko bo sprejet v končni obliki, omogočil lažji začetek izvajanja prometnega režima v mestu, zlasti gre za območja modrih con. Na teh naj bi bilo parkiranje sicer brezplačno, a časovno omejeno, in sicer v splošnem (možne so tudi izjeme) od ponedeljka do petka med 7. in 16. uro, odlok pa bo opredeljeval tudi, kje in kako se lahko uvede režim modre cone. Padel je tudi predlog (Žinkovič), da naj se v odloku določi omejitev hitrosti na največ 30 kilometrov na uro v bližini šol in vrtcev, ter da se na območju ŠRC Trate (Dokl) postavijo ležeči policaji. Tudi bistveno spremenjen odlok o podeljevanju občinskih priznanj je dobil v prvi obravnavi podporo večine svetnikov. Po novem naj naziva častnega občana ne bi več mogli dobiti aktivni funkcionarji občine, podeljevalo pa se ga bo lahko le enkrat v drugi polovici mandata občinskega sveta. Glede nagrade dr. Antona Trstenjaka je v odloku predlog, naj se jo podeljuje vsako drugo leto, dobitniki občinskih grbov (vsakega) pa letno le eden, dobitniki listine največ trije, podrobneje so določena tudi merila za podelitev. Številni svetniki so predlog pozdravili z besedami, da tako ne bo več mogoča "inflacija priznanj". Na novo sta v predlogu odloka dve vrsti priznanj: priznanje župana in priznanje za najlepše urejeno naselje, vendar so nekateri svetniki glede slednjega izrazili pomisleke, da je lahko takšno ocenjevanje preveč subjektivno, če komisija ne bo strokovno sestavljena, in predlagali umik tega priznanja iz odloka, za katerega je Kampuš razpisal 30-dnevno obravnavo.

V prvi obravnavi je potrjen tudi pravilnik o sofinanciranju mladinskih programov in projektov v občini Gornja Radgona. In potem, ko so svetniki potrdili letošnje dobitnike občinskih priznanj, so na nekoliko daljši (pet ur) seji, kot je to v Gornji Radgoni običaj, prisluhnili tudi poročilom o izvrševanju občinskega proračuna, realizaciji sklepov občinskega sveta v času med 27.10.2010 in 31.7.2011, ter poročili o izvedbi nadzora zaključnega računa proračuna občine Gornja Radgona za leto 2010, in izvedbi nadzora finančnega načrta in zaključnega računa Krajevne skupnosti Črešnjevci-Zbigovci za leto 2010...

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno O Komunali Radgona niti besedice