Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Brez soseda (in ustanoviteljev) bi bilo bistveno težje!

 

Glasbena šola Gornja Radgona je dobila nujno potrebne dodatne prostore

Glasbena šolaLetošnje, 16. praznovanje občinskega praznika občine Gornja Radgona, bo v prijetnem spominu ostalo tudi zaposlenim ter učencem Glasbene šole Gornja Radgona. Kako tudi ne, ko pa so po dobrem razmisleku in predvsem pogumu ravnatelja Tomaža Polaka ter pomoči prvega soseda Kmetijske zadruge Radgona in seveda ustanoviteljic, lokalnih skupnosti s tega območja, hitro pridobili nujno potrebne dodatne prostore.

In sedaj je šola, ki je lani obeležila let jubilej, 60 – letnico obstoja in uspešnega delovanja, in ki jo danes obiskuje 355 otrok, kar solidno opremljena za doseganje še boljših rezultatov, čeprav so ti tudi sedaj več kot solidni. Sploh pa je slovensko šolstvo, tudi po zaslugi glasbenih šol, dobro šolstvo, je na slovesnosti ob predaji namenu novih šolskih prostorov, med drugim poudaril minister za šolstvo in šport, dr. Igor Lukšič. Podobno so za radgonsko šolo menili tudi drugi govorniki, poleg ravnatelja Polaka, še župana radgonske in radenske občine Anton Kampuš in Janez Rihtarič, ki je požel dodatnih aplavz, ker je kot direktor KZ Radgona, poleg članov zadruge najbolj zaslužen, da je GŠ GR za najemnino enega evra, dobila prostore za 25 let.

„Zmeraj, ko slavimo takšne otvoritve objektov, slavimo tudi ljudi, ki so v njih, ker šole so zaradi ljudi“, meni minister Lukšič, ki je poudaril pomen in vlogo glasbe v naši civilizaciji, saj glasba zahteva tudi posebno spretnost celotnega telesa, vseh čutov. „Tisti, ki se ukvarjajo z glasbo, prenašajo na človeški rod ključne, najvišje vrednote, ki se jim reče vrline. Okrog 15 odstotkov slovenskih osnovnošolskih otrok je vključenih v glasbene šole, kar je neverjeten dosežek, nikjer na svetu tega nimajo“, je ponosno poudaril Lukšič na zelo obiskani slovesnosti, katero je povezoval glasbenik in glasbeni pedagog Andrej Tibaut, za kulturni utrip pa so poskrbeli učenci GŠ in njihovi mentorji.

„Še pred nekaj meseci o celoviti in trajni rešitvi, tudi zaradi neugodne umestitve šole v prostor, nismo mogli niti sanjati“, je ob odprtju novih prostorov, s katerimi je GŠGR pridobila dodatnih 400 kvadratnih metrov, povedal ravnatelj te šole, Tomaž Polak. Dosedanjih 950 kvadratnih metrov je bilo namreč premalo za veliko število učencev in vse aktivnosti, ki bi jim jih želeli v šoli ponuditi. Pri reševanju prostorske stiske GŠGR je veliko razumevanja pokazala KZ Radgona, njihova soseda v stavbi, in njen direktor ter župan občine Radenci Janez Rihtarič je predlagal, naj za potrebe šole preuredijo prosto mansardo zadruge in vzamejo prostore v dolgoročni najem. Ta rešitev, ki je dala baletno dvorano z garderobami in kabinetom, pet večjih učilnic in obnovljeno streho, je hkrati omogočila, da dejavnost GŠGR ostane pod isto streho. V novih prostorih bodo razširjeno izvajali pouk glasbe - instrumentov, glasbene pripravnice, orkestrske igre, pevski zbor in pouk baleta. „Za vse nas, ki v srcu nosimo ljubezen do glasbe, nje poučevanja in do naše radgonske GŠ je napočil trenutek o katerem smo še pred nekaj meseci lahko le sanjali. Ob tem ne skrivamo veselja, zadovoljstva in hvaležnosti, da nam je to, kljub težkim globalnim razmeram, uspelo realizirati v tako kratkem času. Pred natanko enim letom smo ponosni praznovali 60 letnico našega delovanja, se zadovoljni ozirali na prehojeno pot in z optimizmom skupaj začrtali prihodnost vendar tudi vedoč, da nas iz dneva v dan pesti vedno večja prostorska stiska... Po enem od jutranjih srečanj s sosedom, direktorjem KZ Radgona in tudi županom občine soustanoviteljice, kateremu sem že dlje časa tarnal o težavah in bil zaskrbljen, kako v naslednjem šolskem letu naprej, je dejal: »Glej, naša mansarda je prosta, prebijte steno, obnovite streho in uredite prostore za vaše potrebe, mi vam pa vse to damo dolgoročno v brezplačni najem, saj gre za dobro naših mladih občanov, željnih umetnosti«. In tako se je februarja letos začelo“, je povedal ravnatelj Polak, ki potem kar nekaj noči ni prespal..., sedaj pa: „Vsi učenci in zaposleni smo za vse to kar je zraslo v dveh mesecih neizmerno hvaležni županom, njihovim sodelavcem in občinskim svetom. Skorajda čez noč ste izkazali pripravljenost prispevati v obdobju 10 let dobrih 300 tisoč evrov, kar v današnjih časih ni enostavno, a ste se pogumno odločili za varno investicijo, ki se nam bo bogato obrestovala, saj je naložba v izobraževanje mladih, naložba za prihodnost. Ste dober vzor ostalim, ki imajo drugačne poglede na proces edukacije in umetniško-kulturnega razvoja“, je dodal ravnatelj, ki je nadaljeval: „Čestitke in kapo dol pred domačimi izvajalci, da ste v tako kratkem času vse to uspeli narediti. Ob tem se javno zahvaljujem glavnemu izvajalcu, podjetju Suha gradnja d.o.o. in direktorju Silvu Lebnu s podizvajalci ter projektantu in nadzornemu iz podjetja Progrin d.o.o., Mitji Žnidariču. Vsi ste svoje delo opravili kvalitetno in strokovno ter znova potrdili svoje reference. Vsa leta je bila GŠGR v širši regiji naše dežele glavni motor in vodilna sila razvoja, napredka pa tudi sprememb na glasbeno pedagoškem in umetniškem področju. S tem bomo sedaj še lažje nadaljevali in tako se že letos v naši šoli iz razloga, zaradi katerega smo danes tukaj, dodatno izobražuje še 30 učencev. Tako se pod našo streho mojstri že 355 učencev. Seveda pa v današnjih časih o ekspanziji in kvalitetnih glasbenih šolah ne bi zadovoljno govorili, če ne bi bilo na resornem ministrstvu ministra, dr. Lukšiča. Le ta natančno pozna glasbeno šolstvo, njen pomen, vpliv na izoblikovanje človekovih sposobnosti in osebnosti. Je velik zagovornik slovenskega glasbenošolskega sistema in je zaslužen za njegov napredek in uveljavitev. Naš sedanji sistem je med najboljšimi v svetu in vsaj po nečem smo za zgled ostalim državam“.

V GŠGR povprečno slovensko vključenost otrok precej presegajo, saj je na njenem območju v glasbeno šolanje vključena preko četrtina otrok iz občin Gornja Radgona, Radenci, Sv. Jurij ob Ščavnici in Apače. Kot rečeno, občine ustanoviteljice bodo za nove prostore zagotovile potrebnih 300 tisoč evrov v desetih letih, zataknilo se je edino pri občini Apače, vendar je Polak prepričan, da „se bodo tudi ti zapleti konstruktivno končali. Če se občina Apače ne bo odločila sofinancirati, bomo morali za njihov delež, o katerem se za zdaj še niso dogovorili, najti druge vire“, pravi Polak, ki še ne ve, ali bodo ta delež prevzele druge občine in se apaški občini zmanjša soustanoviteljski delež ali pa bodo ta delež prevzeli občani Apač. Polak se zavzema za to drugo rešitev, saj znesek okrog 600 evrov mesečno po njegovem ne pomeni takšne ovire, da je starši učencev iz te občine ne bi zmogli premagati. Uporabnega dovoljenja GŠGR za nove prostore še nima, temveč je v postopku njegove pridobitve...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Brez soseda (in ustanoviteljev) bi bilo bistveno težje!