Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Brez soseda (in ustanoviteljev) bi bilo bistveno težje!

 

Glasbena šola Gornja Radgona je dobila nujno potrebne dodatne prostore

Glasbena šolaLetošnje, 16. praznovanje občinskega praznika občine Gornja Radgona, bo v prijetnem spominu ostalo tudi zaposlenim ter učencem Glasbene šole Gornja Radgona. Kako tudi ne, ko pa so po dobrem razmisleku in predvsem pogumu ravnatelja Tomaža Polaka ter pomoči prvega soseda Kmetijske zadruge Radgona in seveda ustanoviteljic, lokalnih skupnosti s tega območja, hitro pridobili nujno potrebne dodatne prostore.

In sedaj je šola, ki je lani obeležila let jubilej, 60 – letnico obstoja in uspešnega delovanja, in ki jo danes obiskuje 355 otrok, kar solidno opremljena za doseganje še boljših rezultatov, čeprav so ti tudi sedaj več kot solidni. Sploh pa je slovensko šolstvo, tudi po zaslugi glasbenih šol, dobro šolstvo, je na slovesnosti ob predaji namenu novih šolskih prostorov, med drugim poudaril minister za šolstvo in šport, dr. Igor Lukšič. Podobno so za radgonsko šolo menili tudi drugi govorniki, poleg ravnatelja Polaka, še župana radgonske in radenske občine Anton Kampuš in Janez Rihtarič, ki je požel dodatnih aplavz, ker je kot direktor KZ Radgona, poleg članov zadruge najbolj zaslužen, da je GŠ GR za najemnino enega evra, dobila prostore za 25 let.

„Zmeraj, ko slavimo takšne otvoritve objektov, slavimo tudi ljudi, ki so v njih, ker šole so zaradi ljudi“, meni minister Lukšič, ki je poudaril pomen in vlogo glasbe v naši civilizaciji, saj glasba zahteva tudi posebno spretnost celotnega telesa, vseh čutov. „Tisti, ki se ukvarjajo z glasbo, prenašajo na človeški rod ključne, najvišje vrednote, ki se jim reče vrline. Okrog 15 odstotkov slovenskih osnovnošolskih otrok je vključenih v glasbene šole, kar je neverjeten dosežek, nikjer na svetu tega nimajo“, je ponosno poudaril Lukšič na zelo obiskani slovesnosti, katero je povezoval glasbenik in glasbeni pedagog Andrej Tibaut, za kulturni utrip pa so poskrbeli učenci GŠ in njihovi mentorji.

„Še pred nekaj meseci o celoviti in trajni rešitvi, tudi zaradi neugodne umestitve šole v prostor, nismo mogli niti sanjati“, je ob odprtju novih prostorov, s katerimi je GŠGR pridobila dodatnih 400 kvadratnih metrov, povedal ravnatelj te šole, Tomaž Polak. Dosedanjih 950 kvadratnih metrov je bilo namreč premalo za veliko število učencev in vse aktivnosti, ki bi jim jih želeli v šoli ponuditi. Pri reševanju prostorske stiske GŠGR je veliko razumevanja pokazala KZ Radgona, njihova soseda v stavbi, in njen direktor ter župan občine Radenci Janez Rihtarič je predlagal, naj za potrebe šole preuredijo prosto mansardo zadruge in vzamejo prostore v dolgoročni najem. Ta rešitev, ki je dala baletno dvorano z garderobami in kabinetom, pet večjih učilnic in obnovljeno streho, je hkrati omogočila, da dejavnost GŠGR ostane pod isto streho. V novih prostorih bodo razširjeno izvajali pouk glasbe - instrumentov, glasbene pripravnice, orkestrske igre, pevski zbor in pouk baleta. „Za vse nas, ki v srcu nosimo ljubezen do glasbe, nje poučevanja in do naše radgonske GŠ je napočil trenutek o katerem smo še pred nekaj meseci lahko le sanjali. Ob tem ne skrivamo veselja, zadovoljstva in hvaležnosti, da nam je to, kljub težkim globalnim razmeram, uspelo realizirati v tako kratkem času. Pred natanko enim letom smo ponosni praznovali 60 letnico našega delovanja, se zadovoljni ozirali na prehojeno pot in z optimizmom skupaj začrtali prihodnost vendar tudi vedoč, da nas iz dneva v dan pesti vedno večja prostorska stiska... Po enem od jutranjih srečanj s sosedom, direktorjem KZ Radgona in tudi županom občine soustanoviteljice, kateremu sem že dlje časa tarnal o težavah in bil zaskrbljen, kako v naslednjem šolskem letu naprej, je dejal: »Glej, naša mansarda je prosta, prebijte steno, obnovite streho in uredite prostore za vaše potrebe, mi vam pa vse to damo dolgoročno v brezplačni najem, saj gre za dobro naših mladih občanov, željnih umetnosti«. In tako se je februarja letos začelo“, je povedal ravnatelj Polak, ki potem kar nekaj noči ni prespal..., sedaj pa: „Vsi učenci in zaposleni smo za vse to kar je zraslo v dveh mesecih neizmerno hvaležni županom, njihovim sodelavcem in občinskim svetom. Skorajda čez noč ste izkazali pripravljenost prispevati v obdobju 10 let dobrih 300 tisoč evrov, kar v današnjih časih ni enostavno, a ste se pogumno odločili za varno investicijo, ki se nam bo bogato obrestovala, saj je naložba v izobraževanje mladih, naložba za prihodnost. Ste dober vzor ostalim, ki imajo drugačne poglede na proces edukacije in umetniško-kulturnega razvoja“, je dodal ravnatelj, ki je nadaljeval: „Čestitke in kapo dol pred domačimi izvajalci, da ste v tako kratkem času vse to uspeli narediti. Ob tem se javno zahvaljujem glavnemu izvajalcu, podjetju Suha gradnja d.o.o. in direktorju Silvu Lebnu s podizvajalci ter projektantu in nadzornemu iz podjetja Progrin d.o.o., Mitji Žnidariču. Vsi ste svoje delo opravili kvalitetno in strokovno ter znova potrdili svoje reference. Vsa leta je bila GŠGR v širši regiji naše dežele glavni motor in vodilna sila razvoja, napredka pa tudi sprememb na glasbeno pedagoškem in umetniškem področju. S tem bomo sedaj še lažje nadaljevali in tako se že letos v naši šoli iz razloga, zaradi katerega smo danes tukaj, dodatno izobražuje še 30 učencev. Tako se pod našo streho mojstri že 355 učencev. Seveda pa v današnjih časih o ekspanziji in kvalitetnih glasbenih šolah ne bi zadovoljno govorili, če ne bi bilo na resornem ministrstvu ministra, dr. Lukšiča. Le ta natančno pozna glasbeno šolstvo, njen pomen, vpliv na izoblikovanje človekovih sposobnosti in osebnosti. Je velik zagovornik slovenskega glasbenošolskega sistema in je zaslužen za njegov napredek in uveljavitev. Naš sedanji sistem je med najboljšimi v svetu in vsaj po nečem smo za zgled ostalim državam“.

V GŠGR povprečno slovensko vključenost otrok precej presegajo, saj je na njenem območju v glasbeno šolanje vključena preko četrtina otrok iz občin Gornja Radgona, Radenci, Sv. Jurij ob Ščavnici in Apače. Kot rečeno, občine ustanoviteljice bodo za nove prostore zagotovile potrebnih 300 tisoč evrov v desetih letih, zataknilo se je edino pri občini Apače, vendar je Polak prepričan, da „se bodo tudi ti zapleti konstruktivno končali. Če se občina Apače ne bo odločila sofinancirati, bomo morali za njihov delež, o katerem se za zdaj še niso dogovorili, najti druge vire“, pravi Polak, ki še ne ve, ali bodo ta delež prevzele druge občine in se apaški občini zmanjša soustanoviteljski delež ali pa bodo ta delež prevzeli občani Apač. Polak se zavzema za to drugo rešitev, saj znesek okrog 600 evrov mesečno po njegovem ne pomeni takšne ovire, da je starši učencev iz te občine ne bi zmogli premagati. Uporabnega dovoljenja GŠGR za nove prostore še nima, temveč je v postopku njegove pridobitve...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Brez soseda (in ustanoviteljev) bi bilo bistveno težje!