Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Brez soseda (in ustanoviteljev) bi bilo bistveno težje!

 

Glasbena šola Gornja Radgona je dobila nujno potrebne dodatne prostore

Glasbena šolaLetošnje, 16. praznovanje občinskega praznika občine Gornja Radgona, bo v prijetnem spominu ostalo tudi zaposlenim ter učencem Glasbene šole Gornja Radgona. Kako tudi ne, ko pa so po dobrem razmisleku in predvsem pogumu ravnatelja Tomaža Polaka ter pomoči prvega soseda Kmetijske zadruge Radgona in seveda ustanoviteljic, lokalnih skupnosti s tega območja, hitro pridobili nujno potrebne dodatne prostore.

In sedaj je šola, ki je lani obeležila let jubilej, 60 – letnico obstoja in uspešnega delovanja, in ki jo danes obiskuje 355 otrok, kar solidno opremljena za doseganje še boljših rezultatov, čeprav so ti tudi sedaj več kot solidni. Sploh pa je slovensko šolstvo, tudi po zaslugi glasbenih šol, dobro šolstvo, je na slovesnosti ob predaji namenu novih šolskih prostorov, med drugim poudaril minister za šolstvo in šport, dr. Igor Lukšič. Podobno so za radgonsko šolo menili tudi drugi govorniki, poleg ravnatelja Polaka, še župana radgonske in radenske občine Anton Kampuš in Janez Rihtarič, ki je požel dodatnih aplavz, ker je kot direktor KZ Radgona, poleg članov zadruge najbolj zaslužen, da je GŠ GR za najemnino enega evra, dobila prostore za 25 let.

„Zmeraj, ko slavimo takšne otvoritve objektov, slavimo tudi ljudi, ki so v njih, ker šole so zaradi ljudi“, meni minister Lukšič, ki je poudaril pomen in vlogo glasbe v naši civilizaciji, saj glasba zahteva tudi posebno spretnost celotnega telesa, vseh čutov. „Tisti, ki se ukvarjajo z glasbo, prenašajo na človeški rod ključne, najvišje vrednote, ki se jim reče vrline. Okrog 15 odstotkov slovenskih osnovnošolskih otrok je vključenih v glasbene šole, kar je neverjeten dosežek, nikjer na svetu tega nimajo“, je ponosno poudaril Lukšič na zelo obiskani slovesnosti, katero je povezoval glasbenik in glasbeni pedagog Andrej Tibaut, za kulturni utrip pa so poskrbeli učenci GŠ in njihovi mentorji.

„Še pred nekaj meseci o celoviti in trajni rešitvi, tudi zaradi neugodne umestitve šole v prostor, nismo mogli niti sanjati“, je ob odprtju novih prostorov, s katerimi je GŠGR pridobila dodatnih 400 kvadratnih metrov, povedal ravnatelj te šole, Tomaž Polak. Dosedanjih 950 kvadratnih metrov je bilo namreč premalo za veliko število učencev in vse aktivnosti, ki bi jim jih želeli v šoli ponuditi. Pri reševanju prostorske stiske GŠGR je veliko razumevanja pokazala KZ Radgona, njihova soseda v stavbi, in njen direktor ter župan občine Radenci Janez Rihtarič je predlagal, naj za potrebe šole preuredijo prosto mansardo zadruge in vzamejo prostore v dolgoročni najem. Ta rešitev, ki je dala baletno dvorano z garderobami in kabinetom, pet večjih učilnic in obnovljeno streho, je hkrati omogočila, da dejavnost GŠGR ostane pod isto streho. V novih prostorih bodo razširjeno izvajali pouk glasbe - instrumentov, glasbene pripravnice, orkestrske igre, pevski zbor in pouk baleta. „Za vse nas, ki v srcu nosimo ljubezen do glasbe, nje poučevanja in do naše radgonske GŠ je napočil trenutek o katerem smo še pred nekaj meseci lahko le sanjali. Ob tem ne skrivamo veselja, zadovoljstva in hvaležnosti, da nam je to, kljub težkim globalnim razmeram, uspelo realizirati v tako kratkem času. Pred natanko enim letom smo ponosni praznovali 60 letnico našega delovanja, se zadovoljni ozirali na prehojeno pot in z optimizmom skupaj začrtali prihodnost vendar tudi vedoč, da nas iz dneva v dan pesti vedno večja prostorska stiska... Po enem od jutranjih srečanj s sosedom, direktorjem KZ Radgona in tudi županom občine soustanoviteljice, kateremu sem že dlje časa tarnal o težavah in bil zaskrbljen, kako v naslednjem šolskem letu naprej, je dejal: »Glej, naša mansarda je prosta, prebijte steno, obnovite streho in uredite prostore za vaše potrebe, mi vam pa vse to damo dolgoročno v brezplačni najem, saj gre za dobro naših mladih občanov, željnih umetnosti«. In tako se je februarja letos začelo“, je povedal ravnatelj Polak, ki potem kar nekaj noči ni prespal..., sedaj pa: „Vsi učenci in zaposleni smo za vse to kar je zraslo v dveh mesecih neizmerno hvaležni županom, njihovim sodelavcem in občinskim svetom. Skorajda čez noč ste izkazali pripravljenost prispevati v obdobju 10 let dobrih 300 tisoč evrov, kar v današnjih časih ni enostavno, a ste se pogumno odločili za varno investicijo, ki se nam bo bogato obrestovala, saj je naložba v izobraževanje mladih, naložba za prihodnost. Ste dober vzor ostalim, ki imajo drugačne poglede na proces edukacije in umetniško-kulturnega razvoja“, je dodal ravnatelj, ki je nadaljeval: „Čestitke in kapo dol pred domačimi izvajalci, da ste v tako kratkem času vse to uspeli narediti. Ob tem se javno zahvaljujem glavnemu izvajalcu, podjetju Suha gradnja d.o.o. in direktorju Silvu Lebnu s podizvajalci ter projektantu in nadzornemu iz podjetja Progrin d.o.o., Mitji Žnidariču. Vsi ste svoje delo opravili kvalitetno in strokovno ter znova potrdili svoje reference. Vsa leta je bila GŠGR v širši regiji naše dežele glavni motor in vodilna sila razvoja, napredka pa tudi sprememb na glasbeno pedagoškem in umetniškem področju. S tem bomo sedaj še lažje nadaljevali in tako se že letos v naši šoli iz razloga, zaradi katerega smo danes tukaj, dodatno izobražuje še 30 učencev. Tako se pod našo streho mojstri že 355 učencev. Seveda pa v današnjih časih o ekspanziji in kvalitetnih glasbenih šolah ne bi zadovoljno govorili, če ne bi bilo na resornem ministrstvu ministra, dr. Lukšiča. Le ta natančno pozna glasbeno šolstvo, njen pomen, vpliv na izoblikovanje človekovih sposobnosti in osebnosti. Je velik zagovornik slovenskega glasbenošolskega sistema in je zaslužen za njegov napredek in uveljavitev. Naš sedanji sistem je med najboljšimi v svetu in vsaj po nečem smo za zgled ostalim državam“.

V GŠGR povprečno slovensko vključenost otrok precej presegajo, saj je na njenem območju v glasbeno šolanje vključena preko četrtina otrok iz občin Gornja Radgona, Radenci, Sv. Jurij ob Ščavnici in Apače. Kot rečeno, občine ustanoviteljice bodo za nove prostore zagotovile potrebnih 300 tisoč evrov v desetih letih, zataknilo se je edino pri občini Apače, vendar je Polak prepričan, da „se bodo tudi ti zapleti konstruktivno končali. Če se občina Apače ne bo odločila sofinancirati, bomo morali za njihov delež, o katerem se za zdaj še niso dogovorili, najti druge vire“, pravi Polak, ki še ne ve, ali bodo ta delež prevzele druge občine in se apaški občini zmanjša soustanoviteljski delež ali pa bodo ta delež prevzeli občani Apač. Polak se zavzema za to drugo rešitev, saj znesek okrog 600 evrov mesečno po njegovem ne pomeni takšne ovire, da je starši učencev iz te občine ne bi zmogli premagati. Uporabnega dovoljenja GŠGR za nove prostore še nima, temveč je v postopku njegove pridobitve...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Brez soseda (in ustanoviteljev) bi bilo bistveno težje!