Na območju Lenarta in sploh Slovenskih Goric, je očitno veliko uspešnih zakonov, saj nas pogosto obveščajo o praznovanju zlatih, bisernih, diamantnih in podobnih jubilejnih porok. In tako je bilo tudi v Spodnjem Porčiču, streljaj od Lenarta, kjer sta pred dnevi, srečna in zadovoljna v krogu domačih in prijateljev, zlati jubilej skupnega življenja praznovala Matilda in Konrad Rokavec. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda, ob predstavniku države – matičarju, opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, cerkvenega pa ob zahvalni maši častni naddekan in lenarški župnik Martin Bezgovšek.
V teh lepih jesenskih vikendih, ko veliko slavimo darove narave, je bilo še posebej veselo pri Gorjupovih v okolici Lenarta. Tam sta zlati jubilej skupnega življenja praznovala Marija in Marjan Gorjup iz Zgornjih Žerjavcev v Slovenskih goricah. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi Sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda opravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, cerkvenega ob zahvalni maši pa častni naddekan in župnik Martin Bezgovšek. Zlatoporočenca Marija in Marjan Gorjup, mimogrede sta oba rojena leta 1949, sta se sicer civilno poročila 21.9.1968 in en teden kasneje tudi cerkveno v cerkvi Sv. Lenarta.
Na vajah je lepše, kot iskati utopljence
Radgonski potapljači so se predstavili na XVI. božično - novoletnem potopu
Številni gledalci so v dopoldnevu brez snega in leda, lahko uživali
Enota za reševanje iz vode in z vode GA-PO-RA, ki že natanko 37 let deluje v okviru PGD Gornja Radgona, in ki je vedno na preži za reševanje, če je to potrebno, niso mirovali niti ob letošnjih božično – novoletnih praznikih. Poleg rednega »dežurstva«, bog ne daj, če bi se kaj zgodilo, so namreč radgonski potapljači, tudi tokrat ob praznovanjih konec leta, in ob praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti, pripravili svoj tradicionalni, 16. Božično - novoletni potop. Ta je enako kot že nekaj zadnjih let, potekal na ribniku Podgrad pri Gornji Radgoni. V minulih dnevih ni bilo pretirano mrzlo, saj se je živo srebro komaj spustilo malo pod 0 stopinj Celzija, tako da ni bilo najbolj nevarnega potopa pod led. Kljub temu je potop v Podgradu potekal, tako kot so načrtovali, na dva načina: praskanje z drogom ter polkrožno iskanje.
...potapljači morajo biti pripravljeni v vseh vremenskih razmerah...
Številni obiskovalci in gledalci predstavitve radgonskih potapljačev, med katerimi so bili tudi številni gostje iz drugih delov države, katero je strokovno komentiral starosta med potapljači Brane Klun, so lahko spremljali zanimive in atraktivne potope, čeprav letos niso imeli ledu, da bi iskali utopljence ter reševali izpod ledu. Vsi skupaj so bili veseli, da je šlo le za vajo. Kljub božično-novoletnem praznovanju je bila temperatura zraka okrog desetih stopnji, voda pa je bila nekoliko bolj mrzla. Toda to ni motilo pogumnih fantov, ki so se podali v globine, mraz pa so čutili le med oblačenjem in slačenjem, v vodi pa so uporabljali „suhe" obleke.
...najbolj nevarno je ko se odtaja led na jezerih, ribnikih, gramoznicah...
Tokrat se je potopilo šest (od približno 40) radgonskih potapljačev: Bogdan Šajnovič, Denis Zupančič, Tomislav Habulin, Igor Zemljič, Boris Brus in Marko Šajnovič, s svojo tradicionalno predstavitvijo pa so vsi skupaj zaključili sezono. In po tistem, kar smo lahko videli, ko so mnogi občudovali pogumno početje mladih fantov, je gotovo, da omenjena športno rekreativna in tudi reševalna dejavnost na tem območju nikoli ne bo zamrla. Med samimi potapljači je bil tudi vodja radgonskih potapljačev Marko Šajnovič. Znano je sicer, da se pogosto dogajajo utopitve, v zimskem času tudi pod ledom, ko predvsem mladi ne upoštevajo navodil, da na vsakem ledu ni dobro drsati, in zato morajo biti potapljači pripravljeni. Vodja radgonskih potapljačev nam je povedal, da je veliko pozornosti namenjajo pomlajevanju svojih vrst, ter da imajo potapljači odlično podporo lokalne skupnosti, saj brez tega ne bi šlo, ker gre za izjemno drago dejavnost.
Kljub velikemu pogumu vsakega izmed njih pa si nihče ne želi, da bi morali pogosto resno posredovati ter reševati ljudi ali premoženje oz. celo iskati utopljence, kar se je tudi v letih 2012 in 2013 zgodilo kar nekajkrat. Reševanje in iskanje utopljencev je sicer predvsem delo specialne enote PRS (podvodno reševalna služba), ki skupaj s kolegi iz Murske Sobote skrbijo za področje Pomurja. Poleg omenjene enote je tukaj operativna enota, kjer so vsi drugi člani društva za delo na vodi in pod vodo, vsi skupaj pa, poleg domačih potopov, iskanj utopljencev, reševanja premoženja, sodelujejo tudi pri čiščenju podvodnih terenov, zlasti v reki Muri, pa tudi v drugih jezerih, gramoznicah, ribnikih ipd. V GA-PO-RA imajo tudi rekreativce za katere organizirajo posebne rekreativne potope. Sicer pa so se tokratne vaje potopa udeležili tudi člani poveljstva Štaba civilne zaščite Gornja Radgona, bilo pa je tudi veliko gostov od blizu in daleč, ki so se skupaj znova lahko prepričali, da so potapljači pripravljeni. Letno sicer morajo potapljači iskati povprečno štiri utopljence, največ pa jih je bilo devet na leto, še večkrat pa izpod gladine vode iščejo materialne dobrine ter tudi odvržene smeti.
