V občini Sveti Jurij ob Ščavnici je kar nekaj parov, ki so dočakali visok zakonski jubilej. In med njimi sta tudi Amalija in Vinko Stramič iz Dragotincev, ki sta obeležila zlato poroko, torej 50 - letnico skupnega zakonskega življenja. Oba izhajata iz kmečkih družin, zato sta se vse življenje posvetila kmetovanju. Amalija se je rodila leta 1949 na Rožičkem Vrhu, Vinko pa leta 1941v Dragotincih, kjer je prevzel 12 ha veliko kmetijo, kjer sedaj obdelujejo 100 ha zemljišč in se ukvarjajo s prašičerejo. Njun zakon razveseljujejo otroci Mojca, Vinko, Jožica in Sonja. Veliko veselja pa jima v hišo prinaša devet vnukov in pravnukinja Neža, ki ju radi obiskujejo.
Ker se življenjska doba Slovenk in Slovencev podaljšuje, je med nami kljub dejstvu, da se mnogi zakoni končajo hitro, še vedno veliko parov, ki dočakajo visoko skupno življenjsko dobo. In med njimi sta tudi Marija in Janez Ketiš iz Sv. Jurija ob Ščavnici, ki sta pred dnevi prejela spominsko listino za 60 let skupnega zakonskega življenja. Obeležila sta torej biserno poroko, ob tej priložnosti sta nam zaupala nekaj zanimivosti iz svojega življenja. Oba sta rojena leta 1933, Marija v Okoslavcih, Janez pa v Sp. Kocijanu. Nekaj let po poroki, sta gospodarila na 5 ha veliki posesti, ki jo je podedovala Marija. Janez se je pri mojstru Janezu Kosiju na Kapeli, izučil za mizarja in je bil vseskozi zaposlen, v pokoj pa je šel iz Avtoradgone.Doplačila dohodnine med 1500 in 5000 €
Kar 2500 v Avstriji zaposlenih Slovencev na shodu proti ukinitvi posebne dohodninske olajšave
Včeraj, v soboto (4.1.) pozno popoldan in zvečer je večnamenska dvorana v Apačah pri Gornji Radgoni pokala po šivih, saj se nikoli doslej niti v kraju Apače na kakšnem dogodku ni zbralo toliko ljudi, kot je to bilo tokrat, ko je Civilna iniciativa Apače pripravila 10. shod delovnih migrantov, zaposlenih v Avstriji in drugih državah. Po prepričanju organizatorjev se je shoda udeležilo več kot 2500 ljudi, izrazili pa so protest proti noveli zakona o dohodnini, s katero je Državni zbor na predlog vlade 1. januarja 2014 ukinil posebno olajšavo za čezmejne delavce.
Civilna iniciativa Apače sicer že vrsto let, preko pravnikov in davčnih strokovnjakov, skuša dokazati problematiko dvojnega obdavčevanja zaslužkov delavcev iz Slovenije, ki se na delo vozijo v sosednjo Avstrijo. Da gre za izjemno pereč problem številnih slovenskih državljanov in družin pa potrjuje tudi dejstvo, da se je tokratnega protestnega shoda, ali kot so organizatorji napovedali, informativnega srečanja, udeležilo toliko prizadetih ljudi, ne le iz Pomurja in Štajerske, temveč tudi s Koroške, Gorenjske, osrednje Slovenije in drugih delov države. In vsi so izrazili ostro nestrinjanje z lansko odločitvijo Ustavnega sodišča RS, Vlade RS in DZ, da zanje ukine (do konca lanskega leta) še veljavne olajšave. Iz Vlade se shoda ni udeležil nihče, čeprav so organizatorji trdili, da so jih vabili, prisotne pa sta podprla poslanka DZ Jasmina Opec in apaški župan Franc Pižmoht. Po poročilu predsednika Civilne iniciative Dušana Cvetka, ki je predstavil delovanje CI v zadnjih sedmih letih, ter zadnje dogodke, je na shodu, ki ga je suvereno vodila pravnica Brigita Senekovič, na vprašanja prizadetih zdomcev odgovarjal davčni svetovalec Siniša Mitrovič. V vsakem primeru si delavci želijo dolgoročne rešitve, da jim ne bo potrebno vsakih nekaj let, ko na oblast pride nova vlada, trepetati za svoj status... Jasno pa so sporočili vsem vladam, da državi ne dajo tistega, kar ji ne pripada.
Kot je med drugim povedal predstavnik Civilne iniciative Dušan Cvetko, je ukinitev olajšave najbolj prizadela delavce z nižjimi osebnimi dohodki v sosednji državi. Za slednje bodo namreč doplačila dohodnine v Sloveniji po novem višja za od 1500 pa vse do 5000 evrov. Po besedah Cvetka si bo zato iniciativa v prihodnje prizadevala, da skupaj z vlado najdejo primerno rešitev, po kateri slovenski delavci, ki delajo v Avstriji, ne bi bili dvojno obdavčeni. Tako namerava iniciativa v prihodnjih mesecih nadaljevati pogovore z ministrstvom za finance, pri čemer bodo skušali najti rešitev, ki ustavno ne bi bila sporna in jo imajo tudi druge države članice EU. Ukinitev olajšave, ki jo je želela ukiniti že prejšnja vlada, je namreč maja letos vladi naložilo ustavno sodišče, ki je ugotovilo, da dohodninska olajšava ni v skladu z Ustavo.
„Jasno in glasno moramo povedati, da slovenski delavec ni krivec za prazno državno blagajno in krivce morajo iskati drugje, prav tako nikakor ne bomo dovolili, da bodo z našim težko prigaranim denarjem katerega si služimo v tujini, prav mi polnili to prazno državno blagajno. Tudi mi dobivamo občutek, da za temi načrtovanimi akcijami proti nam stojijo nekateri ljudje med katerimi še vedno prevlada velika zmota o naših bajnih zaslužkih iz tujine in kateri ne plačujemo ne davka v Sloveniji in ne davka v Avstriji in da smo tudi prav mi tisti, ki izkoriščamo te javne dobrine, katere nam nudi Republika Slovenija. Mi svoje davke pošteno plačujemo in državi ne bomo nikoli dali tistega, kar ji ne pripade", je ob gromki podpori razlagal Cvetko, ki je dodal: „Lahko le rečemo hvala lepa Avstriji, da je sploh na velika vrata odprla svoj trg, saj se sprašujemo, kaj bi delale te družine, če ne bi našle službe tam. V Sloveniji namreč dela ni, vsaj na našem območju ne".
Ukinitvi olajšave je oktobra nasprotovala tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Kot so takrat opozorili v zvezi, so posebno osebno olajšave za dohodke čezmejnih delovnih migrantov uvedli z namenom zmanjšanja davčne obremenitve oz. doplačil dohodnine od dohodkov iz delovnega razmerja, ki jih ti delavci prejemajo pri tujih delodajalcih. Ugotovljeno je bilo namreč, da je predvsem pri tistih, ki delajo v Avstriji - med njimi je večina Pomurcev in Štajercev - prihajalo do razmeroma visokih doplačil dohodnine v Sloveniji. Če bo obveljala ukinitev davčne olajšave, bi bilo po neuradnih ocenah med 12.000 in 15.000 delavcev migrantov, ki živijo v Sloveniji, na delo pa se dnevno ali tedensko vozijo v Avstrijo, dvojno obdavčenih. In prav to je osrednji problem, pri katerem je dejansko enkrat potrebno iti do konca, a rešitev je najbrž med dvema državama.
„Nihče od nas se ni okoristil z državno pomočjo, nihče od nas ni sedel pred zavodi in prosil za miloščino, ampak se je podal na težko pot v tujino, saj je lahko le tako zagotavljal sebi in svoji družini spodobno življenje. Vsa prigarana sredstva zapravimo v Sloveniji in že tukaj plačujemo DDV. Zato nikakor ne bomo dovolili da nas sedanja Vlada RS s kakršnim koli dodatnim obdavčenjem prisiljuje plačevanju dvojnega davka na naš osebni dohodek saj, mi želimo le živeti, doma kjer smo si z lastnim denarjem ustvarili svoj varen kotiček s trdo prigaranim kruhom na tujih tleh, saj ga na domačih nismo mogli in ga tudi danes, ne moremo pridelati. In če bo ta pohlepnost z strani države jemala nam, bo jemala tudi našim otrokom in verjemite, da tudi tega nobeni Vladi RS, kljub gospodarski krizi, katero je zajela Slovenijo, nikoli ne bomo dovolili", je odločen Cvetko.
