Rozalija Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni obeležila lep življenjski jubilej

Zalika LutarOb zadnjih izdihljajih letošnjega poletja je lep življenjski jubilej, 95. rojstni dan praznovala Rozalija, vsi jo poznajo kot Zaliko, Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. Vse dobro, predvsem pa še veliko zdravja, so ji voščili mnogi svojci, prijatelji, znanci, sosedje..., obiskala pa jo je tudi delegacija rdečega križa. Ob tej priložnosti je pravo slovesnost pripravila Zalikina prijazna vnukinja Olga, pri kateri preživlja jesen življenja, ter njen mož Janko Fekonja in pravnukinja Simona. Zaliki so čestitali predstavniki rdečega križa, predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci –Zbigovci, Janko Auguštin, ki ji je v imenu RK izročil darilo, sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, Katja Makovec, ter poverjenika RK Tončka in Franc Breznik.

Pri 95 brez očal prebira Slovenske novice

Množice ljubiteljev vrhunskih vin, dobre kulinarike in zabave uživale na 8. Salonu Traminec v Radencih, kjer so ob odlični hrani in glasbi poskusili kar 107 vzorcev traminca

Salon Traminec 2017Minuli ponedeljek pozno popoldan in vse tja do polnoči, je v Zdravilišču Radenci že osmič potekal Salon Traminec, ki vsako leto ponudi najboljše tramince tako iz kleti slovenskih, kot tudi tujih vinarjev. Množice več kot 1000 obiskovalcev od blizu in daleč, predvsem prave ljubitelje vrhunske vinske kapljice, odlične kulinarike in zabave, so na novi lokaciji čakali izbrani traminci, vrhunska slovenska kulinarika, Mala šola vinskih okusov, glasbeni program pa je obogatila Neisha, dogodek pa je zaznamoval tudi nastop vitezinj in vitezov pesniškega turnirja.
Res je sicer organizatorjem in tudi ljubiteljem traminca tokrat ponagajalo vreme, saj se je dež vlil prav v času, ko bi se prireditev morala začeti. Zato so vse iz čudovitega naravnega okolja moral prenesti pod streho, tako da niti močen dež ni mogel do živega tokratnim gostom Salona traminec.

Salon Traminec letos prvič v Radencih

Gasilci z Janževega Vrha skuhali najboljši golaž!

Radgonska nočGotovo bi družabno življenje v Gornji Radgoni, brez sejemskih prireditev, bilo bistveno bolj revno in suhoparno. K sreči pa se na Pomurskem sejmišču odvijajo številne sejemske prireditve, v okviru katerih potekajo tudi mnogi spremljevalni dogodki. In tako je bilo tudi ob letošnjem, jubilejnem 55. mednarodnem kmetijsko – živilskem sejmu Agra med 26. in 31. avgustom. V šestih dneh se je namreč, v organizaciji Sejma Agra, zvrstilo veliko veselih in prijetnih dogodkov, tako da so na svoje prišli vsi obiskovalci, od najmlajših do nekoliko starejših in najstarejših. Skratka zadnji teden letošnjega avgusta je bil največji zabavni teden v Gornji Radgoni, v ospredju pa je bila „Radgonska noč", ki se je po nekaj letih spet vrnila v mesto ob Muri.

Letošnja Radgonska noč v znamenju skupine Magazin in Majolkine golažiade

Od Slovenskih Goric, do očaka Triglava!

TD Majolka na TriglavuTrditev, da dokler ne obiščeš najvišjega slovenskega vrha Triglav, nisi pravi Slovenec, je gnal nekaj članov Turističnega društva Majolka iz okolice Gornje Radgone, da so se iz Slovenskih Goric podali na dvodnevno potepanje na slovenskega očaka Triglav. Svojo pot so aktivisti omenjenega turističnega društva pričeli na Pokljuki, pa do Vodnikove koče in nato do Kredarice, kjer so prenočili.

Člani TD Majolka postali Slovenci, saj so obiskali Aljažev stolp

Med 32 ekipami iz Panonske nižine so se najbolje izkazali gasilci iz Doline

Ribja čorbaČeprav je Lendava svetovna prestolnica bograča, torej znamenite prekmurske in madžarske mesne jedi, to ne pomeni, da v najbolj vzhodnem slovenskem mestu nimajo radi tudi ribjih jedi. Nekoč Panonsko morje in današnja reka Mura nudi namreč kakovostno ribo, ki jo domačini pripravljajo na različne načine, posebnost pa je tudi ribja čorba. In tako je Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Lendava minuli konec tedna organizirala tradicionalno zabavno-kulinarično prireditev, že 11. Mednarodno tekmovanje v kuhanju ribje čorbe. Na zelenici pred „Trgovino pri žagi" v Lendavi se je zbralo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki so ob pokušnji ribje čorbe in ostalih dobrot spremljali nastope folklornih skupin in ljudskih pevcev, ki so peli in plesali plese iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Najmlajši so se lahko zabavali na številnih točkah, tekmovanja v kuhanju te tradicionalne ribje jedi Panonske nižine se je udeležilo kar 32 ekip.

Po Lendavi je zadišalo po ribji čorbi

Godbeniki so Ludvika presenetili in zbudili ob pol noči!

Ludvik KrambergerO družini Kramberger, ki izvira iz Ženjaka pri Benediktu, je gotovo po vsej državi, pa tudi širše veliko znanega. Ne le zaradi očeta enajstih otrok Franca iz viničarske družine, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja izdelal pravo letalo in se pognal v višave, in ki je bil za tiste čase pravi genij, saj je ob kolarstvu, katerega se je izučil, obvladal še več kot 20 rokodelskih poklicev in zato bil cenjen v okolici. Pa tudi ne le zaradi njegovega sina, dobrotnika iz Negove, Iveka, katerega so kot kandidata za predsednika države ustrelili v Jurovskem Dolu, temveč tudi zaradi devetega izmed 11 otrok, Ludvika, ki je najprej bil kovač, nato strojni tehnik, v zadnjega približno pol stoletja pa je, zlasti med starejšo in podeželsko populacijo, izjemno cenjen kot dopisnik in fotograf.

Starosta pisane besede in fotografije Ludvik Kramberger je obeležil častitljivih 80 let

V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Doplačila dohodnine med 1500 in 5000 €

 

Kar 2500 v Avstriji zaposlenih Slovencev na shodu proti ukinitvi posebne dohodninske olajšave

Protest ApačeVčeraj, v soboto (4.1.) pozno popoldan in zvečer je večnamenska dvorana v Apačah pri Gornji Radgoni pokala po šivih, saj se nikoli doslej niti v kraju Apače na kakšnem dogodku ni zbralo toliko ljudi, kot je to bilo tokrat, ko je Civilna iniciativa Apače pripravila 10. shod delovnih migrantov, zaposlenih v Avstriji in drugih državah. Po prepričanju organizatorjev se je shoda udeležilo več kot 2500 ljudi, izrazili pa so protest proti noveli zakona o dohodnini, s katero je Državni zbor na predlog vlade 1. januarja 2014 ukinil posebno olajšavo za čezmejne delavce.

Civilna iniciativa Apače sicer že vrsto let, preko pravnikov in davčnih strokovnjakov, skuša dokazati problematiko dvojnega obdavčevanja zaslužkov delavcev iz Slovenije, ki se na delo vozijo v sosednjo Avstrijo. Da gre za izjemno pereč problem številnih slovenskih državljanov in družin pa potrjuje tudi dejstvo, da se je tokratnega protestnega shoda, ali kot so organizatorji napovedali, informativnega srečanja, udeležilo toliko prizadetih ljudi, ne le iz Pomurja in Štajerske, temveč tudi s Koroške, Gorenjske, osrednje Slovenije in drugih delov države. In vsi so izrazili ostro nestrinjanje z lansko odločitvijo Ustavnega sodišča RS, Vlade RS in DZ, da zanje ukine (do konca lanskega leta) še veljavne olajšave. Iz Vlade se shoda ni udeležil nihče, čeprav so organizatorji trdili, da so jih vabili, prisotne pa sta podprla poslanka DZ Jasmina Opec in apaški župan Franc Pižmoht. Po poročilu predsednika Civilne iniciative Dušana Cvetka, ki je predstavil delovanje CI v zadnjih sedmih letih, ter zadnje dogodke, je na shodu, ki ga je suvereno vodila pravnica Brigita Senekovič, na vprašanja prizadetih zdomcev odgovarjal davčni svetovalec Siniša Mitrovič. V vsakem primeru si delavci želijo dolgoročne rešitve, da jim ne bo potrebno vsakih nekaj let, ko na oblast pride nova vlada, trepetati za svoj status... Jasno pa so sporočili vsem vladam, da državi ne dajo tistega, kar ji ne pripada.

Kot je med drugim povedal predstavnik Civilne iniciative Dušan Cvetko, je ukinitev olajšave najbolj prizadela delavce z nižjimi osebnimi dohodki v sosednji državi. Za slednje bodo namreč doplačila dohodnine v Sloveniji po novem višja za od 1500 pa vse do 5000 evrov. Po besedah Cvetka si bo zato iniciativa v prihodnje prizadevala, da skupaj z vlado najdejo primerno rešitev, po kateri slovenski delavci, ki delajo v Avstriji, ne bi bili dvojno obdavčeni. Tako namerava iniciativa v prihodnjih mesecih nadaljevati pogovore z ministrstvom za finance, pri čemer bodo skušali najti rešitev, ki ustavno ne bi bila sporna in jo imajo tudi druge države članice EU. Ukinitev olajšave, ki jo je želela ukiniti že prejšnja vlada, je namreč maja letos vladi naložilo ustavno sodišče, ki je ugotovilo, da dohodninska olajšava ni v skladu z Ustavo.

„Jasno in glasno moramo povedati, da slovenski delavec ni krivec za prazno državno blagajno in krivce morajo iskati drugje, prav tako nikakor ne bomo dovolili, da bodo z našim težko prigaranim denarjem katerega si služimo v tujini, prav mi polnili to prazno državno blagajno. Tudi mi dobivamo občutek, da za temi načrtovanimi akcijami proti nam stojijo nekateri ljudje med katerimi še vedno prevlada velika zmota o naših bajnih zaslužkih iz tujine in kateri ne plačujemo ne davka v Sloveniji in ne davka v Avstriji in da smo tudi prav mi tisti, ki izkoriščamo te javne dobrine, katere nam nudi Republika Slovenija. Mi svoje davke pošteno plačujemo in državi ne bomo nikoli dali tistega, kar ji ne pripade", je ob gromki podpori razlagal Cvetko, ki je dodal: „Lahko le rečemo hvala lepa Avstriji, da je sploh na velika vrata odprla svoj trg, saj se sprašujemo, kaj bi delale te družine, če ne bi našle službe tam. V Sloveniji namreč dela ni, vsaj na našem območju ne".

Ukinitvi olajšave je oktobra nasprotovala tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Kot so takrat opozorili v zvezi, so posebno osebno olajšave za dohodke čezmejnih delovnih migrantov uvedli z namenom zmanjšanja davčne obremenitve oz. doplačil dohodnine od dohodkov iz delovnega razmerja, ki jih ti delavci prejemajo pri tujih delodajalcih. Ugotovljeno je bilo namreč, da je predvsem pri tistih, ki delajo v Avstriji - med njimi je večina Pomurcev in Štajercev - prihajalo do razmeroma visokih doplačil dohodnine v Sloveniji. Če bo obveljala ukinitev davčne olajšave, bi bilo po neuradnih ocenah med 12.000 in 15.000 delavcev migrantov, ki živijo v Sloveniji, na delo pa se dnevno ali tedensko vozijo v Avstrijo, dvojno obdavčenih. In prav to je osrednji problem, pri katerem je dejansko enkrat potrebno iti do konca, a rešitev je najbrž med dvema državama.

„Nihče od nas se ni okoristil z državno pomočjo, nihče od nas ni sedel pred zavodi in prosil za miloščino, ampak se je podal na težko pot v tujino, saj je lahko le tako zagotavljal sebi in svoji družini spodobno življenje. Vsa prigarana sredstva zapravimo v Sloveniji in že tukaj plačujemo DDV. Zato nikakor ne bomo dovolili da nas sedanja Vlada RS s kakršnim koli dodatnim obdavčenjem prisiljuje plačevanju dvojnega davka na naš osebni dohodek saj, mi želimo le živeti, doma kjer smo si z lastnim denarjem ustvarili svoj varen kotiček s trdo prigaranim kruhom na tujih tleh, saj ga na domačih nismo mogli in ga tudi danes, ne moremo pridelati. In če bo ta pohlepnost z strani države jemala nam, bo jemala tudi našim otrokom in verjemite, da tudi tega nobeni Vladi RS, kljub gospodarski krizi, katero je zajela Slovenijo, nikoli ne bomo dovolili", je odločen Cvetko.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Doplačila dohodnine med 1500 in 5000 €