Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Doplačila dohodnine med 1500 in 5000 €

 

Kar 2500 v Avstriji zaposlenih Slovencev na shodu proti ukinitvi posebne dohodninske olajšave

Protest ApačeVčeraj, v soboto (4.1.) pozno popoldan in zvečer je večnamenska dvorana v Apačah pri Gornji Radgoni pokala po šivih, saj se nikoli doslej niti v kraju Apače na kakšnem dogodku ni zbralo toliko ljudi, kot je to bilo tokrat, ko je Civilna iniciativa Apače pripravila 10. shod delovnih migrantov, zaposlenih v Avstriji in drugih državah. Po prepričanju organizatorjev se je shoda udeležilo več kot 2500 ljudi, izrazili pa so protest proti noveli zakona o dohodnini, s katero je Državni zbor na predlog vlade 1. januarja 2014 ukinil posebno olajšavo za čezmejne delavce.

Civilna iniciativa Apače sicer že vrsto let, preko pravnikov in davčnih strokovnjakov, skuša dokazati problematiko dvojnega obdavčevanja zaslužkov delavcev iz Slovenije, ki se na delo vozijo v sosednjo Avstrijo. Da gre za izjemno pereč problem številnih slovenskih državljanov in družin pa potrjuje tudi dejstvo, da se je tokratnega protestnega shoda, ali kot so organizatorji napovedali, informativnega srečanja, udeležilo toliko prizadetih ljudi, ne le iz Pomurja in Štajerske, temveč tudi s Koroške, Gorenjske, osrednje Slovenije in drugih delov države. In vsi so izrazili ostro nestrinjanje z lansko odločitvijo Ustavnega sodišča RS, Vlade RS in DZ, da zanje ukine (do konca lanskega leta) še veljavne olajšave. Iz Vlade se shoda ni udeležil nihče, čeprav so organizatorji trdili, da so jih vabili, prisotne pa sta podprla poslanka DZ Jasmina Opec in apaški župan Franc Pižmoht. Po poročilu predsednika Civilne iniciative Dušana Cvetka, ki je predstavil delovanje CI v zadnjih sedmih letih, ter zadnje dogodke, je na shodu, ki ga je suvereno vodila pravnica Brigita Senekovič, na vprašanja prizadetih zdomcev odgovarjal davčni svetovalec Siniša Mitrovič. V vsakem primeru si delavci želijo dolgoročne rešitve, da jim ne bo potrebno vsakih nekaj let, ko na oblast pride nova vlada, trepetati za svoj status... Jasno pa so sporočili vsem vladam, da državi ne dajo tistega, kar ji ne pripada.

Kot je med drugim povedal predstavnik Civilne iniciative Dušan Cvetko, je ukinitev olajšave najbolj prizadela delavce z nižjimi osebnimi dohodki v sosednji državi. Za slednje bodo namreč doplačila dohodnine v Sloveniji po novem višja za od 1500 pa vse do 5000 evrov. Po besedah Cvetka si bo zato iniciativa v prihodnje prizadevala, da skupaj z vlado najdejo primerno rešitev, po kateri slovenski delavci, ki delajo v Avstriji, ne bi bili dvojno obdavčeni. Tako namerava iniciativa v prihodnjih mesecih nadaljevati pogovore z ministrstvom za finance, pri čemer bodo skušali najti rešitev, ki ustavno ne bi bila sporna in jo imajo tudi druge države članice EU. Ukinitev olajšave, ki jo je želela ukiniti že prejšnja vlada, je namreč maja letos vladi naložilo ustavno sodišče, ki je ugotovilo, da dohodninska olajšava ni v skladu z Ustavo.

„Jasno in glasno moramo povedati, da slovenski delavec ni krivec za prazno državno blagajno in krivce morajo iskati drugje, prav tako nikakor ne bomo dovolili, da bodo z našim težko prigaranim denarjem katerega si služimo v tujini, prav mi polnili to prazno državno blagajno. Tudi mi dobivamo občutek, da za temi načrtovanimi akcijami proti nam stojijo nekateri ljudje med katerimi še vedno prevlada velika zmota o naših bajnih zaslužkih iz tujine in kateri ne plačujemo ne davka v Sloveniji in ne davka v Avstriji in da smo tudi prav mi tisti, ki izkoriščamo te javne dobrine, katere nam nudi Republika Slovenija. Mi svoje davke pošteno plačujemo in državi ne bomo nikoli dali tistega, kar ji ne pripade", je ob gromki podpori razlagal Cvetko, ki je dodal: „Lahko le rečemo hvala lepa Avstriji, da je sploh na velika vrata odprla svoj trg, saj se sprašujemo, kaj bi delale te družine, če ne bi našle službe tam. V Sloveniji namreč dela ni, vsaj na našem območju ne".

Ukinitvi olajšave je oktobra nasprotovala tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Kot so takrat opozorili v zvezi, so posebno osebno olajšave za dohodke čezmejnih delovnih migrantov uvedli z namenom zmanjšanja davčne obremenitve oz. doplačil dohodnine od dohodkov iz delovnega razmerja, ki jih ti delavci prejemajo pri tujih delodajalcih. Ugotovljeno je bilo namreč, da je predvsem pri tistih, ki delajo v Avstriji - med njimi je večina Pomurcev in Štajercev - prihajalo do razmeroma visokih doplačil dohodnine v Sloveniji. Če bo obveljala ukinitev davčne olajšave, bi bilo po neuradnih ocenah med 12.000 in 15.000 delavcev migrantov, ki živijo v Sloveniji, na delo pa se dnevno ali tedensko vozijo v Avstrijo, dvojno obdavčenih. In prav to je osrednji problem, pri katerem je dejansko enkrat potrebno iti do konca, a rešitev je najbrž med dvema državama.

„Nihče od nas se ni okoristil z državno pomočjo, nihče od nas ni sedel pred zavodi in prosil za miloščino, ampak se je podal na težko pot v tujino, saj je lahko le tako zagotavljal sebi in svoji družini spodobno življenje. Vsa prigarana sredstva zapravimo v Sloveniji in že tukaj plačujemo DDV. Zato nikakor ne bomo dovolili da nas sedanja Vlada RS s kakršnim koli dodatnim obdavčenjem prisiljuje plačevanju dvojnega davka na naš osebni dohodek saj, mi želimo le živeti, doma kjer smo si z lastnim denarjem ustvarili svoj varen kotiček s trdo prigaranim kruhom na tujih tleh, saj ga na domačih nismo mogli in ga tudi danes, ne moremo pridelati. In če bo ta pohlepnost z strani države jemala nam, bo jemala tudi našim otrokom in verjemite, da tudi tega nobeni Vladi RS, kljub gospodarski krizi, katero je zajela Slovenijo, nikoli ne bomo dovolili", je odločen Cvetko.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Doplačila dohodnine med 1500 in 5000 €