Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Doplačila dohodnine med 1500 in 5000 €

 

Kar 2500 v Avstriji zaposlenih Slovencev na shodu proti ukinitvi posebne dohodninske olajšave

Protest ApačeVčeraj, v soboto (4.1.) pozno popoldan in zvečer je večnamenska dvorana v Apačah pri Gornji Radgoni pokala po šivih, saj se nikoli doslej niti v kraju Apače na kakšnem dogodku ni zbralo toliko ljudi, kot je to bilo tokrat, ko je Civilna iniciativa Apače pripravila 10. shod delovnih migrantov, zaposlenih v Avstriji in drugih državah. Po prepričanju organizatorjev se je shoda udeležilo več kot 2500 ljudi, izrazili pa so protest proti noveli zakona o dohodnini, s katero je Državni zbor na predlog vlade 1. januarja 2014 ukinil posebno olajšavo za čezmejne delavce.

Civilna iniciativa Apače sicer že vrsto let, preko pravnikov in davčnih strokovnjakov, skuša dokazati problematiko dvojnega obdavčevanja zaslužkov delavcev iz Slovenije, ki se na delo vozijo v sosednjo Avstrijo. Da gre za izjemno pereč problem številnih slovenskih državljanov in družin pa potrjuje tudi dejstvo, da se je tokratnega protestnega shoda, ali kot so organizatorji napovedali, informativnega srečanja, udeležilo toliko prizadetih ljudi, ne le iz Pomurja in Štajerske, temveč tudi s Koroške, Gorenjske, osrednje Slovenije in drugih delov države. In vsi so izrazili ostro nestrinjanje z lansko odločitvijo Ustavnega sodišča RS, Vlade RS in DZ, da zanje ukine (do konca lanskega leta) še veljavne olajšave. Iz Vlade se shoda ni udeležil nihče, čeprav so organizatorji trdili, da so jih vabili, prisotne pa sta podprla poslanka DZ Jasmina Opec in apaški župan Franc Pižmoht. Po poročilu predsednika Civilne iniciative Dušana Cvetka, ki je predstavil delovanje CI v zadnjih sedmih letih, ter zadnje dogodke, je na shodu, ki ga je suvereno vodila pravnica Brigita Senekovič, na vprašanja prizadetih zdomcev odgovarjal davčni svetovalec Siniša Mitrovič. V vsakem primeru si delavci želijo dolgoročne rešitve, da jim ne bo potrebno vsakih nekaj let, ko na oblast pride nova vlada, trepetati za svoj status... Jasno pa so sporočili vsem vladam, da državi ne dajo tistega, kar ji ne pripada.

Kot je med drugim povedal predstavnik Civilne iniciative Dušan Cvetko, je ukinitev olajšave najbolj prizadela delavce z nižjimi osebnimi dohodki v sosednji državi. Za slednje bodo namreč doplačila dohodnine v Sloveniji po novem višja za od 1500 pa vse do 5000 evrov. Po besedah Cvetka si bo zato iniciativa v prihodnje prizadevala, da skupaj z vlado najdejo primerno rešitev, po kateri slovenski delavci, ki delajo v Avstriji, ne bi bili dvojno obdavčeni. Tako namerava iniciativa v prihodnjih mesecih nadaljevati pogovore z ministrstvom za finance, pri čemer bodo skušali najti rešitev, ki ustavno ne bi bila sporna in jo imajo tudi druge države članice EU. Ukinitev olajšave, ki jo je želela ukiniti že prejšnja vlada, je namreč maja letos vladi naložilo ustavno sodišče, ki je ugotovilo, da dohodninska olajšava ni v skladu z Ustavo.

„Jasno in glasno moramo povedati, da slovenski delavec ni krivec za prazno državno blagajno in krivce morajo iskati drugje, prav tako nikakor ne bomo dovolili, da bodo z našim težko prigaranim denarjem katerega si služimo v tujini, prav mi polnili to prazno državno blagajno. Tudi mi dobivamo občutek, da za temi načrtovanimi akcijami proti nam stojijo nekateri ljudje med katerimi še vedno prevlada velika zmota o naših bajnih zaslužkih iz tujine in kateri ne plačujemo ne davka v Sloveniji in ne davka v Avstriji in da smo tudi prav mi tisti, ki izkoriščamo te javne dobrine, katere nam nudi Republika Slovenija. Mi svoje davke pošteno plačujemo in državi ne bomo nikoli dali tistega, kar ji ne pripade", je ob gromki podpori razlagal Cvetko, ki je dodal: „Lahko le rečemo hvala lepa Avstriji, da je sploh na velika vrata odprla svoj trg, saj se sprašujemo, kaj bi delale te družine, če ne bi našle službe tam. V Sloveniji namreč dela ni, vsaj na našem območju ne".

Ukinitvi olajšave je oktobra nasprotovala tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Kot so takrat opozorili v zvezi, so posebno osebno olajšave za dohodke čezmejnih delovnih migrantov uvedli z namenom zmanjšanja davčne obremenitve oz. doplačil dohodnine od dohodkov iz delovnega razmerja, ki jih ti delavci prejemajo pri tujih delodajalcih. Ugotovljeno je bilo namreč, da je predvsem pri tistih, ki delajo v Avstriji - med njimi je večina Pomurcev in Štajercev - prihajalo do razmeroma visokih doplačil dohodnine v Sloveniji. Če bo obveljala ukinitev davčne olajšave, bi bilo po neuradnih ocenah med 12.000 in 15.000 delavcev migrantov, ki živijo v Sloveniji, na delo pa se dnevno ali tedensko vozijo v Avstrijo, dvojno obdavčenih. In prav to je osrednji problem, pri katerem je dejansko enkrat potrebno iti do konca, a rešitev je najbrž med dvema državama.

„Nihče od nas se ni okoristil z državno pomočjo, nihče od nas ni sedel pred zavodi in prosil za miloščino, ampak se je podal na težko pot v tujino, saj je lahko le tako zagotavljal sebi in svoji družini spodobno življenje. Vsa prigarana sredstva zapravimo v Sloveniji in že tukaj plačujemo DDV. Zato nikakor ne bomo dovolili da nas sedanja Vlada RS s kakršnim koli dodatnim obdavčenjem prisiljuje plačevanju dvojnega davka na naš osebni dohodek saj, mi želimo le živeti, doma kjer smo si z lastnim denarjem ustvarili svoj varen kotiček s trdo prigaranim kruhom na tujih tleh, saj ga na domačih nismo mogli in ga tudi danes, ne moremo pridelati. In če bo ta pohlepnost z strani države jemala nam, bo jemala tudi našim otrokom in verjemite, da tudi tega nobeni Vladi RS, kljub gospodarski krizi, katero je zajela Slovenijo, nikoli ne bomo dovolili", je odločen Cvetko.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Doplačila dohodnine med 1500 in 5000 €