S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Doplačila dohodnine med 1500 in 5000 €

 

Kar 2500 v Avstriji zaposlenih Slovencev na shodu proti ukinitvi posebne dohodninske olajšave

Protest ApačeVčeraj, v soboto (4.1.) pozno popoldan in zvečer je večnamenska dvorana v Apačah pri Gornji Radgoni pokala po šivih, saj se nikoli doslej niti v kraju Apače na kakšnem dogodku ni zbralo toliko ljudi, kot je to bilo tokrat, ko je Civilna iniciativa Apače pripravila 10. shod delovnih migrantov, zaposlenih v Avstriji in drugih državah. Po prepričanju organizatorjev se je shoda udeležilo več kot 2500 ljudi, izrazili pa so protest proti noveli zakona o dohodnini, s katero je Državni zbor na predlog vlade 1. januarja 2014 ukinil posebno olajšavo za čezmejne delavce.

Civilna iniciativa Apače sicer že vrsto let, preko pravnikov in davčnih strokovnjakov, skuša dokazati problematiko dvojnega obdavčevanja zaslužkov delavcev iz Slovenije, ki se na delo vozijo v sosednjo Avstrijo. Da gre za izjemno pereč problem številnih slovenskih državljanov in družin pa potrjuje tudi dejstvo, da se je tokratnega protestnega shoda, ali kot so organizatorji napovedali, informativnega srečanja, udeležilo toliko prizadetih ljudi, ne le iz Pomurja in Štajerske, temveč tudi s Koroške, Gorenjske, osrednje Slovenije in drugih delov države. In vsi so izrazili ostro nestrinjanje z lansko odločitvijo Ustavnega sodišča RS, Vlade RS in DZ, da zanje ukine (do konca lanskega leta) še veljavne olajšave. Iz Vlade se shoda ni udeležil nihče, čeprav so organizatorji trdili, da so jih vabili, prisotne pa sta podprla poslanka DZ Jasmina Opec in apaški župan Franc Pižmoht. Po poročilu predsednika Civilne iniciative Dušana Cvetka, ki je predstavil delovanje CI v zadnjih sedmih letih, ter zadnje dogodke, je na shodu, ki ga je suvereno vodila pravnica Brigita Senekovič, na vprašanja prizadetih zdomcev odgovarjal davčni svetovalec Siniša Mitrovič. V vsakem primeru si delavci želijo dolgoročne rešitve, da jim ne bo potrebno vsakih nekaj let, ko na oblast pride nova vlada, trepetati za svoj status... Jasno pa so sporočili vsem vladam, da državi ne dajo tistega, kar ji ne pripada.

Kot je med drugim povedal predstavnik Civilne iniciative Dušan Cvetko, je ukinitev olajšave najbolj prizadela delavce z nižjimi osebnimi dohodki v sosednji državi. Za slednje bodo namreč doplačila dohodnine v Sloveniji po novem višja za od 1500 pa vse do 5000 evrov. Po besedah Cvetka si bo zato iniciativa v prihodnje prizadevala, da skupaj z vlado najdejo primerno rešitev, po kateri slovenski delavci, ki delajo v Avstriji, ne bi bili dvojno obdavčeni. Tako namerava iniciativa v prihodnjih mesecih nadaljevati pogovore z ministrstvom za finance, pri čemer bodo skušali najti rešitev, ki ustavno ne bi bila sporna in jo imajo tudi druge države članice EU. Ukinitev olajšave, ki jo je želela ukiniti že prejšnja vlada, je namreč maja letos vladi naložilo ustavno sodišče, ki je ugotovilo, da dohodninska olajšava ni v skladu z Ustavo.

„Jasno in glasno moramo povedati, da slovenski delavec ni krivec za prazno državno blagajno in krivce morajo iskati drugje, prav tako nikakor ne bomo dovolili, da bodo z našim težko prigaranim denarjem katerega si služimo v tujini, prav mi polnili to prazno državno blagajno. Tudi mi dobivamo občutek, da za temi načrtovanimi akcijami proti nam stojijo nekateri ljudje med katerimi še vedno prevlada velika zmota o naših bajnih zaslužkih iz tujine in kateri ne plačujemo ne davka v Sloveniji in ne davka v Avstriji in da smo tudi prav mi tisti, ki izkoriščamo te javne dobrine, katere nam nudi Republika Slovenija. Mi svoje davke pošteno plačujemo in državi ne bomo nikoli dali tistega, kar ji ne pripade", je ob gromki podpori razlagal Cvetko, ki je dodal: „Lahko le rečemo hvala lepa Avstriji, da je sploh na velika vrata odprla svoj trg, saj se sprašujemo, kaj bi delale te družine, če ne bi našle službe tam. V Sloveniji namreč dela ni, vsaj na našem območju ne".

Ukinitvi olajšave je oktobra nasprotovala tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Kot so takrat opozorili v zvezi, so posebno osebno olajšave za dohodke čezmejnih delovnih migrantov uvedli z namenom zmanjšanja davčne obremenitve oz. doplačil dohodnine od dohodkov iz delovnega razmerja, ki jih ti delavci prejemajo pri tujih delodajalcih. Ugotovljeno je bilo namreč, da je predvsem pri tistih, ki delajo v Avstriji - med njimi je večina Pomurcev in Štajercev - prihajalo do razmeroma visokih doplačil dohodnine v Sloveniji. Če bo obveljala ukinitev davčne olajšave, bi bilo po neuradnih ocenah med 12.000 in 15.000 delavcev migrantov, ki živijo v Sloveniji, na delo pa se dnevno ali tedensko vozijo v Avstrijo, dvojno obdavčenih. In prav to je osrednji problem, pri katerem je dejansko enkrat potrebno iti do konca, a rešitev je najbrž med dvema državama.

„Nihče od nas se ni okoristil z državno pomočjo, nihče od nas ni sedel pred zavodi in prosil za miloščino, ampak se je podal na težko pot v tujino, saj je lahko le tako zagotavljal sebi in svoji družini spodobno življenje. Vsa prigarana sredstva zapravimo v Sloveniji in že tukaj plačujemo DDV. Zato nikakor ne bomo dovolili da nas sedanja Vlada RS s kakršnim koli dodatnim obdavčenjem prisiljuje plačevanju dvojnega davka na naš osebni dohodek saj, mi želimo le živeti, doma kjer smo si z lastnim denarjem ustvarili svoj varen kotiček s trdo prigaranim kruhom na tujih tleh, saj ga na domačih nismo mogli in ga tudi danes, ne moremo pridelati. In če bo ta pohlepnost z strani države jemala nam, bo jemala tudi našim otrokom in verjemite, da tudi tega nobeni Vladi RS, kljub gospodarski krizi, katero je zajela Slovenijo, nikoli ne bomo dovolili", je odločen Cvetko.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Doplačila dohodnine med 1500 in 5000 €