Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Alojz Slanič dobitnik Zlatega grba občine Gornja Radgona

 

Desetletja ob papirnati tarči in zračni puški

Zlati grbČeprav je konkurenca za Zlati grb občine Gornja Radgona za leto 2013 bila izjemno velika, saj je bilo predlaganih veliko močnih kandidatov in kandidatk, je omenjeno visoko priznanje za življenjsko delo pripadlo Alojzu Slaniču. Tako je odločila občinska komisija za nagrade, priznanja in pohvale, katero je brez zadržkov potrdil tudi občinski svet, tako sta radgonski župan Anton Kampuš in predsednik omenjene komisije Zvonko Gredar, zlati grb Slaniču podelila za večletno aktivno delovanje na športnem področju in dosežene uspehe na področju strelskega športa.

Alojz Slanič je bil rojen leta 1935 v Mariboru, stanuje pa na Mladinski ulici 12 v Gornji Radgoni. Že več kot pol stoletja je Alojz amaterski športni zanesenjak. S športom se je začel ukvarjati že kmalu po 2. svetovni vojni. Ko je bil vajenec Železničarske – industrijske šole v Mariboru, se je odločil za boks, saj je postal uspešen član mariborskega Železničarja. Med služenjem Jugoslovanske ljudske armade je bil član BK Borac v Banjaluki, od koder so nekoč prišli svetovno znani boksarji (Marjan Beneš, Ante Josipović...). Žal pa se je Alojz, čeprav je bil trikratni mladinski slovenski prvak, zaradi bolezni hitro moral posloviti od boksa, in se je že leta 1954 preusmeril v strelstvo. Tako ga je športna pot pripeljala na strelišče. S strelskim športom se je pričel ukvarjati v Mariboru, nadaljeval na Dolenjskem, leta 1966, ko se je priselil v Gornjo Radgono, pa se je takoj vključil v strelsko dejavnost. Je ustanovitelj Občinske strelske zveze Gornja Radgona, dolga leta tudi predsednik. Leta 1972 je v nekdanjem podjetju Elradu, ob pomoči še nekaterih privržencev tega športa, ustanovil Strelsko družino Elrad (danes SŠD Radgona), kjer je bil vrsto let tudi predsednik društva. S strelstvom je navdušil tudi svojo družino, pokojno ženo Silvo, ki je bila trener in mentorica v strelstvu ter svoje sinove.

Neutrudni Alojz je mednarodni strelski sodnik z licenco A, že več kot tri desetletja. Sodil je na številnih domačih in mednarodnih tekmovanjih, celo na evropskem prvenstvu. S svojimi številnimi izkušnjami si je z leti pridobil naziv »Inštruktorja športnega strelstva«. Prvi mož strelcev iz Gornje Radgone, kot so ga imenovali, je dober prijatelj, mentor in je bil sodnik tudi našemu Rajmondu Debevcu, olimpijcu z medaljami. Alojz je še danes aktiven. Volontersko, z veliko mero doslednega odnosa poskrbi, da strelsko društvo nemoteno deluje in se razvija. Je še vedno aktiven strelski delavec in organizator tekmovanj, ter tudi sodnik na sedemnajstih mednarodnih tekmovanjih za pokal mesta Gornja Radgona. Nenazadnje je Alojz oseba, kateri gre zahvala, da je v Gornji Radgoni zgrajeno 10–stezno avtomatsko strelišče, predvsem s prostovoljnim delom.

Kljub veliki usmerjenosti in predanosti strelskemu športu, je Alojz Slanič velik poznavalec mnogih drugih športov. Zelo blizu mu je tudi nogomet, v katerem je svoj čas deloval kot trener, ko so njegovi sinovi še aktivno nastopali v mlajših sekcijah NK Radgona. Za svoje delo je prejel številna priznanja. Eno zaslužnejših je priznanje Olimpijskega komiteja Slovenije, ki ga med 301. dobitniki za svoje volontersko delo prejel tudi Alojz Slanič. Med njegovimi najpomembnejšimi priznanji so: Zlata plaketa Strelske zveze Slovenije, Priznanja športne zveze Gornja Radgona, Zlato plaketo ob 30-letnici SD Gornja Radgona, Priznanje Pomurske strelske zveze... In sedaj mu je zasluženo pripadel še Zlati grb Občine Gornja Radgona, kar pomeni zahvalo za vse kar je doslej postoril v športu in hkrati vzpodbudo za aktivno delo še naprej.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Alojz Slanič dobitnik Zlatega grba občine Gornja Radgona