Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prometna kultura v jugovzhodni Evropi

 

Predstavniki Zavoda Oranžna nit na II. mednarodnem seminarju za višjo prometno varnost

VarnostV mestu Zaječar na jugovzhodu Srbije, je potekal II. Mednarodni seminar namenjen varnosti v prometu, z naslovom »Interdisciplinarnost logistike in prometa«.

Na izobraževalno-znanstvenem seminarju so bili poleg strokovnjakov s področja logistike in prometa, prisotni tudi predstavniki prometnih šol s področja nekdanje Jugoslavije. Osnovni cilj seminarja je bil izmenjava izkušenj s področja prometa, logistike in razvijanja prometne kulture, in je nadaljevanje dogovorjenega na I. tovrstnem seminarju, ki je lani potekal na Ohridu v Makedoniji. Tokratnega seminarja, ki je potekal v organizaciji Tehnične šole Zaječar, so se udeležili tudi predstavniki Zavoda „Oranžna nit“ iz Murske Sobote (direktorica Polonca Kočar, ter Boštjan Kočar, Boris Žibrat in mag. Srečko Šteiner).

Čas, v katerem se nahajamo je poln izzivov, ki pred nas postavlja bolj kot kdaj prej vprašanja, kako racionalno organizirati procese v logistiki in s tem zagotoviti čim višjo stopnjo prometne varnosti. Prvi dan seminarja so udeleženci predstavili različne institucionalne ureditev (Slovenija, BiH, Makedonija, Srbija, Črna Gora) aktivnosti za zagotavljanje varnosti cestnega prometa in pregled prometne varnosti v Makedoniji, BiH, Srbiji, Črni Gori, Sloveniji. Zelo zanimivi referati so ponudili veliko novega, predvsem pa veliko dobrih in kvalitetnih rešitev s področja zagotavljanja varnosti cestnega prometa – predvsem rešitev, ki jih je mogoče, brez nekih velikih stroškov uvesti v katerem koli okolju. Na seminarju so med mnogimi vidiki prometne varnosti bila obravnavana vprašanja o varnosti cestnega prometa, ki se jih lotevamo redkeje ali pa sploh še niso bila predmet raziskovanja, a se zdi, da dovolj usodno vplivajo na obseg nesreč. Tako je bil dan velik poudarek na ozaveščanju bodočih udeležencev v cestnem prometu na njihovo varno udeležbo.

Rdeča nit drugega dne seminarja je bil transport in vpliv transporta na varnost prometa in okolje. Predvsem je bil dan poudarek na javnem prometu in iskanju rešitev za čim manjše onesnaževanja zraka zaradi prometa. Seminar je ponudil logistične rešitve, ki za stranke pomenijo takojšen učinek na poslovanje, saj temeljijo na najboljših praksah in strankam omogočajo izboljšanje konkurenčnosti. Seminar se je končal s sestankom organizacijskega odbora na katerem je bilo dogovorjeno, da je III. Mednarodni seminar prihodnje leto v BiH. Zavod „Oranžna nit“ je na seminarju predstavil aktivnosti, ki jih zavod izvaja, za večjo varnost udeležencev v cestnem prometu. Tako je bil na seminarju predstavljen referat z naslovom: »Projekt Alkohol – ne hvala! Prizadevanje za večjo varnost mladih voznikov v Pomurju«, avtorjev, policijskih inšpektorjev, mag. Srečka Šteinerja in Borisa Žibrata.

„Sam projekt, ki ga izvajamo na območju Pomurja je dobil veliko pohval s strani udeležencev seminarja, hkrati pa so udeleženci izrazili željo, da si izvajanje samih aktivnosti tudi ogledajo, saj pristop in projekt kot ga izvaja Zavod v Pomurju, se kot tak ne izvaja nikjer“, nam je po vrnitvi iz Srbije povedala Polonca Kočar, ki je dodala, da je organizator seminarja v sklopu seminarja organiziral tudi ogled kraja Gamzigrad, kjer so najdišča rimske palače iz 3. stoletja, ki jih je zgradil cesar Galerij Caius Valerius Maximianus, bolj znan kot Felix Romuliana, ter nekaterih drugih znamenitosti. In tudi predstavniki Zavoda „Oranžna nit“ bodo čez dve leti morali udeležencem seminarja pokazati znamenitosti Pomurja, saj kaže, da bodo prav oni organizatorji IV. Mednarodnega seminarja, ki bo leta 2013...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Prometna kultura v jugovzhodni Evropi