V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Motoristi - zmanjšajmo tveganje!

 

V Španik centru v Murski Soboti je potekala zaključna prireditev za motoriste v sezoni 2011

MotoristiMurska Sobota – Glede na to, da se končuje „motoristična sezona“, saj je zima očitno na pragu, je Zavod „Oranžna nit“, v sodelovanju s PU Murska Sobota pripravil zaključno prireditev za motoriste v letu 2011.

Kljub nekoliko hladnejšemu vremenu, se je prireditve udeležilo okrog 50 ljubiteljev jeklenih konjičkov iz moto klubov z območja Pomurja, ki sta jih pozdravila direktorica Zavoda Oranžna niz, Polonca Kočar, in prometni inšpektor, mag. Srečko Šteiner iz PU Murska Sobota. Slednji je hkrati motoristom predstavil novosti prometne zakonodaje s poudarkom na pridržanju udeležencev v cestnem prometu, zasegu motornega vozila in odvzemu vozniškega dovoljenja. Predstavnik Zavoda Dušan Pohovnikar je motoristom predstavil raziskavo o vplivu kaznovalne politike na varnost udeležencev v cestnem prometu obenem pa udeležence opozoril na prihajajočo zimo in uporabo zimske opreme za vozila. Po „teoretičnem“ delu programa, so udeleženci opravili še vožnjo po poligonu – trening varne vožnje in panoramsko vožnjo po Pomurju ter se na koncu dogovorili za sodelovanje v letu 2012.

„V mesecu februarju in marcu letos smo govorili, da je pomladansko obdobje precej nenaklonjeno motoristom iz vrste objektivnih (cestišče, neizpravna vozila, drugi udeleženci v prometu) in subjektivnih razlogov (nepripravljenost, neizkušenost, objestnost). Takrat smo opozarjali, da se s poznavanjem pasti na cesti, napak drugih voznikov in svojih napak, lahko temu v veliki meri izognemo. In preživimo! Zavedamo se, da vozniki avtomobilov v začetku motociklistične sezone še niso vajeni motorjev. Preko zime se večinoma odvadijo gledanja v vzvratno ogledalo in vključevati smernike pri spreminjanju smeri. Še posebno nevarna je "lenoba" avtomobilistov pri zavijanju na prednostno cesto, ko se velikokrat ne zavedajo, da so pospeški motocikla bistveno večji kot avtomobilski in da je zato potrebno večkrat pogledati ali je pot prosta.

In če se izognemo vsem tem pastem, se počasi približujemo jeseni, ko iščemo zadnje lepe dni, da zadovoljimo naše želje po vožnji z motorjem. Z jesenjo se začnejo tudi kmečka opravila, kar pomeni, da se na cestiščih pojavlja blato in za nepreglednimi ovinki bistveno počasnejša vozila (npr. traktorji). Prav tako s traktorji velikokrat upravljajo vinjeni ali mladoletni vozniki, ki seveda pomenijo veliko tveganje za hitre in slabše vidne motoriste“, je med drugim povedala Polonca Kočar, ki je motoristom svetovala, kako se izogniti številnim pastem.

Dejala je, da če bomo čakali na dvig slovenske (vozniške) kulture, bodo motoristi medtem verjetno že izumrli - zato mora vsak na svojo glavo paziti sam. Ključna za zmanjševanje objektivnih nevarnosti sta predvidevanje in vožnja z rezervo pri hitrosti in v nagibu, da se lahko motorist reši iz še tako nepredvidene situacije. „Večina ima motocikel zato, da se premika hitreje kot z avtomobilom, vendar lahko to počne pametno in preudarno. Motoristi se morate zavedati, da vas pri previsoki hitrosti tudi najbolj dobronameren in previden voznik ne bo mogel pravočasno opaziti in da je vsak, ki objestno divja skozi naselja sam kriv, če bo ostal brez glave ali če bo pokosil kup otrok. Prav tako tudi za motoriste velja, da je sredinska črta tam z razlogom in da si bo sam kriv, če mu nasproti vozeč tovornjak odbije glavo, kadar vozi po sredini in se nagibamo preko nje“, je dodala Kočarjeva.

Ko pa gre za prometno varnost na pomurskih cestah lahko rečemo, da je ugodna, kljub temu, da sta v letošnjem letu na cestah dva udeleženca v prometni nesreči izgubila življenje. Eden od teh je bil voznik motornega kolesa. „Če želimo govoriti o prometni varnosti, je potrebno pogledati statistične podatke za nekaj let nazaj. Od leta 2006 do oktobra 2011 se je na pomurskih cestah zgodilo 80 prometnih nesreč s smrtnim izidom v katerih je umrlo 85 oseb! V tem obdobju je v prometnih nesrečah umrlo 14 voznikov motornih koles ali 16 % vseh umrlih na pomurskih cestah. Govorimo o številkah, ampak te številke so ljudje in tega se mi v zavodu zelo dobro zavedamo. In ko govorimo o varnosti voznikov motornih koles, ne moremo mimo podatka, da še vedno več kot polovico nesreč povzročijo vozniki motornih koles. Statistični podatki kažejo, da je ta delež 67%. V prometu so izkušnje tisti mejnik, ki loči med življenjem in smrtjo. Zaradi lažje cenovne dostopnosti motornih koles je v zadnjih letih število motoristov na naših cestah skokovito naraslo. Če smo v letu 2006 v Pomurju beležili 1.063 registriranih motornih koles, jih na koncu leta 2010 beležimo že 2.719 . Torej je v tem obdobju bilo registriranih za 155% več motornih koles, prav tako pa se moramo zavedati dejstva, da je približno 25% voznikov – motoristov, popolnih začetnikov“, je dejala direktorica Zavoda „Oranžna nit“ Polonca Kočar, ki je tudi svetovala kaj storiti za boljšo varnost motoristov.

Ukrepi, s katerimi si EU prizadeva za varnost v prometu so predvsem: prometna vzgoja in standardizirana vozniška dovoljenja za motor in najnižjo dovoljeno starostjo, in z raziskovalnimi projekti v zvezi z varovalnimi ograjami, senzorji, ki opozarjajo udeležence v prometu na navzočnost drugih udeležencev, ter sistemi za pomoč voznikom in drugim z inteligentnimi napravami za motoriste. „Mi v Zavodu z našimi programi sledimo viziji NIČ – nič mrtvih na pomurskih cestah. Za dosego zastavljenih ciljev pa potrebujemo tudi vašo pomoč! Skozi leta ste pokazali, kje želite sodelovati in skozi leta ste z svojim obnašanjem v cestnem prometu prispevali k večji varnosti na pomurskih cestah. Sedaj bi bilo zelo neodgovorno od vseh, da se ustavimo na tej točki. Moramo nadaljevati in naša znanja, izkušnje ter voljo nadgrajevati. Veliko poudarka želimo dati izobraževanju in predstavljanju motoristov v javnosti. Želimo si, da bi vsi razvili takšno kulturo obnašanja, ki nam bo omogočila varno in zdravo življenje“, je še dejala Polonca Kočar.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Motoristi - zmanjšajmo tveganje!