Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Motoristi - zmanjšajmo tveganje!

 

V Španik centru v Murski Soboti je potekala zaključna prireditev za motoriste v sezoni 2011

MotoristiMurska Sobota – Glede na to, da se končuje „motoristična sezona“, saj je zima očitno na pragu, je Zavod „Oranžna nit“, v sodelovanju s PU Murska Sobota pripravil zaključno prireditev za motoriste v letu 2011.

Kljub nekoliko hladnejšemu vremenu, se je prireditve udeležilo okrog 50 ljubiteljev jeklenih konjičkov iz moto klubov z območja Pomurja, ki sta jih pozdravila direktorica Zavoda Oranžna niz, Polonca Kočar, in prometni inšpektor, mag. Srečko Šteiner iz PU Murska Sobota. Slednji je hkrati motoristom predstavil novosti prometne zakonodaje s poudarkom na pridržanju udeležencev v cestnem prometu, zasegu motornega vozila in odvzemu vozniškega dovoljenja. Predstavnik Zavoda Dušan Pohovnikar je motoristom predstavil raziskavo o vplivu kaznovalne politike na varnost udeležencev v cestnem prometu obenem pa udeležence opozoril na prihajajočo zimo in uporabo zimske opreme za vozila. Po „teoretičnem“ delu programa, so udeleženci opravili še vožnjo po poligonu – trening varne vožnje in panoramsko vožnjo po Pomurju ter se na koncu dogovorili za sodelovanje v letu 2012.

„V mesecu februarju in marcu letos smo govorili, da je pomladansko obdobje precej nenaklonjeno motoristom iz vrste objektivnih (cestišče, neizpravna vozila, drugi udeleženci v prometu) in subjektivnih razlogov (nepripravljenost, neizkušenost, objestnost). Takrat smo opozarjali, da se s poznavanjem pasti na cesti, napak drugih voznikov in svojih napak, lahko temu v veliki meri izognemo. In preživimo! Zavedamo se, da vozniki avtomobilov v začetku motociklistične sezone še niso vajeni motorjev. Preko zime se večinoma odvadijo gledanja v vzvratno ogledalo in vključevati smernike pri spreminjanju smeri. Še posebno nevarna je "lenoba" avtomobilistov pri zavijanju na prednostno cesto, ko se velikokrat ne zavedajo, da so pospeški motocikla bistveno večji kot avtomobilski in da je zato potrebno večkrat pogledati ali je pot prosta.

In če se izognemo vsem tem pastem, se počasi približujemo jeseni, ko iščemo zadnje lepe dni, da zadovoljimo naše želje po vožnji z motorjem. Z jesenjo se začnejo tudi kmečka opravila, kar pomeni, da se na cestiščih pojavlja blato in za nepreglednimi ovinki bistveno počasnejša vozila (npr. traktorji). Prav tako s traktorji velikokrat upravljajo vinjeni ali mladoletni vozniki, ki seveda pomenijo veliko tveganje za hitre in slabše vidne motoriste“, je med drugim povedala Polonca Kočar, ki je motoristom svetovala, kako se izogniti številnim pastem.

Dejala je, da če bomo čakali na dvig slovenske (vozniške) kulture, bodo motoristi medtem verjetno že izumrli - zato mora vsak na svojo glavo paziti sam. Ključna za zmanjševanje objektivnih nevarnosti sta predvidevanje in vožnja z rezervo pri hitrosti in v nagibu, da se lahko motorist reši iz še tako nepredvidene situacije. „Večina ima motocikel zato, da se premika hitreje kot z avtomobilom, vendar lahko to počne pametno in preudarno. Motoristi se morate zavedati, da vas pri previsoki hitrosti tudi najbolj dobronameren in previden voznik ne bo mogel pravočasno opaziti in da je vsak, ki objestno divja skozi naselja sam kriv, če bo ostal brez glave ali če bo pokosil kup otrok. Prav tako tudi za motoriste velja, da je sredinska črta tam z razlogom in da si bo sam kriv, če mu nasproti vozeč tovornjak odbije glavo, kadar vozi po sredini in se nagibamo preko nje“, je dodala Kočarjeva.

Ko pa gre za prometno varnost na pomurskih cestah lahko rečemo, da je ugodna, kljub temu, da sta v letošnjem letu na cestah dva udeleženca v prometni nesreči izgubila življenje. Eden od teh je bil voznik motornega kolesa. „Če želimo govoriti o prometni varnosti, je potrebno pogledati statistične podatke za nekaj let nazaj. Od leta 2006 do oktobra 2011 se je na pomurskih cestah zgodilo 80 prometnih nesreč s smrtnim izidom v katerih je umrlo 85 oseb! V tem obdobju je v prometnih nesrečah umrlo 14 voznikov motornih koles ali 16 % vseh umrlih na pomurskih cestah. Govorimo o številkah, ampak te številke so ljudje in tega se mi v zavodu zelo dobro zavedamo. In ko govorimo o varnosti voznikov motornih koles, ne moremo mimo podatka, da še vedno več kot polovico nesreč povzročijo vozniki motornih koles. Statistični podatki kažejo, da je ta delež 67%. V prometu so izkušnje tisti mejnik, ki loči med življenjem in smrtjo. Zaradi lažje cenovne dostopnosti motornih koles je v zadnjih letih število motoristov na naših cestah skokovito naraslo. Če smo v letu 2006 v Pomurju beležili 1.063 registriranih motornih koles, jih na koncu leta 2010 beležimo že 2.719 . Torej je v tem obdobju bilo registriranih za 155% več motornih koles, prav tako pa se moramo zavedati dejstva, da je približno 25% voznikov – motoristov, popolnih začetnikov“, je dejala direktorica Zavoda „Oranžna nit“ Polonca Kočar, ki je tudi svetovala kaj storiti za boljšo varnost motoristov.

Ukrepi, s katerimi si EU prizadeva za varnost v prometu so predvsem: prometna vzgoja in standardizirana vozniška dovoljenja za motor in najnižjo dovoljeno starostjo, in z raziskovalnimi projekti v zvezi z varovalnimi ograjami, senzorji, ki opozarjajo udeležence v prometu na navzočnost drugih udeležencev, ter sistemi za pomoč voznikom in drugim z inteligentnimi napravami za motoriste. „Mi v Zavodu z našimi programi sledimo viziji NIČ – nič mrtvih na pomurskih cestah. Za dosego zastavljenih ciljev pa potrebujemo tudi vašo pomoč! Skozi leta ste pokazali, kje želite sodelovati in skozi leta ste z svojim obnašanjem v cestnem prometu prispevali k večji varnosti na pomurskih cestah. Sedaj bi bilo zelo neodgovorno od vseh, da se ustavimo na tej točki. Moramo nadaljevati in naša znanja, izkušnje ter voljo nadgrajevati. Veliko poudarka želimo dati izobraževanju in predstavljanju motoristov v javnosti. Želimo si, da bi vsi razvili takšno kulturo obnašanja, ki nam bo omogočila varno in zdravo življenje“, je še dejala Polonca Kočar.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Motoristi - zmanjšajmo tveganje!