Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Motoristi - zmanjšajmo tveganje!

 

V Španik centru v Murski Soboti je potekala zaključna prireditev za motoriste v sezoni 2011

MotoristiMurska Sobota – Glede na to, da se končuje „motoristična sezona“, saj je zima očitno na pragu, je Zavod „Oranžna nit“, v sodelovanju s PU Murska Sobota pripravil zaključno prireditev za motoriste v letu 2011.

Kljub nekoliko hladnejšemu vremenu, se je prireditve udeležilo okrog 50 ljubiteljev jeklenih konjičkov iz moto klubov z območja Pomurja, ki sta jih pozdravila direktorica Zavoda Oranžna niz, Polonca Kočar, in prometni inšpektor, mag. Srečko Šteiner iz PU Murska Sobota. Slednji je hkrati motoristom predstavil novosti prometne zakonodaje s poudarkom na pridržanju udeležencev v cestnem prometu, zasegu motornega vozila in odvzemu vozniškega dovoljenja. Predstavnik Zavoda Dušan Pohovnikar je motoristom predstavil raziskavo o vplivu kaznovalne politike na varnost udeležencev v cestnem prometu obenem pa udeležence opozoril na prihajajočo zimo in uporabo zimske opreme za vozila. Po „teoretičnem“ delu programa, so udeleženci opravili še vožnjo po poligonu – trening varne vožnje in panoramsko vožnjo po Pomurju ter se na koncu dogovorili za sodelovanje v letu 2012.

„V mesecu februarju in marcu letos smo govorili, da je pomladansko obdobje precej nenaklonjeno motoristom iz vrste objektivnih (cestišče, neizpravna vozila, drugi udeleženci v prometu) in subjektivnih razlogov (nepripravljenost, neizkušenost, objestnost). Takrat smo opozarjali, da se s poznavanjem pasti na cesti, napak drugih voznikov in svojih napak, lahko temu v veliki meri izognemo. In preživimo! Zavedamo se, da vozniki avtomobilov v začetku motociklistične sezone še niso vajeni motorjev. Preko zime se večinoma odvadijo gledanja v vzvratno ogledalo in vključevati smernike pri spreminjanju smeri. Še posebno nevarna je "lenoba" avtomobilistov pri zavijanju na prednostno cesto, ko se velikokrat ne zavedajo, da so pospeški motocikla bistveno večji kot avtomobilski in da je zato potrebno večkrat pogledati ali je pot prosta.

In če se izognemo vsem tem pastem, se počasi približujemo jeseni, ko iščemo zadnje lepe dni, da zadovoljimo naše želje po vožnji z motorjem. Z jesenjo se začnejo tudi kmečka opravila, kar pomeni, da se na cestiščih pojavlja blato in za nepreglednimi ovinki bistveno počasnejša vozila (npr. traktorji). Prav tako s traktorji velikokrat upravljajo vinjeni ali mladoletni vozniki, ki seveda pomenijo veliko tveganje za hitre in slabše vidne motoriste“, je med drugim povedala Polonca Kočar, ki je motoristom svetovala, kako se izogniti številnim pastem.

Dejala je, da če bomo čakali na dvig slovenske (vozniške) kulture, bodo motoristi medtem verjetno že izumrli - zato mora vsak na svojo glavo paziti sam. Ključna za zmanjševanje objektivnih nevarnosti sta predvidevanje in vožnja z rezervo pri hitrosti in v nagibu, da se lahko motorist reši iz še tako nepredvidene situacije. „Večina ima motocikel zato, da se premika hitreje kot z avtomobilom, vendar lahko to počne pametno in preudarno. Motoristi se morate zavedati, da vas pri previsoki hitrosti tudi najbolj dobronameren in previden voznik ne bo mogel pravočasno opaziti in da je vsak, ki objestno divja skozi naselja sam kriv, če bo ostal brez glave ali če bo pokosil kup otrok. Prav tako tudi za motoriste velja, da je sredinska črta tam z razlogom in da si bo sam kriv, če mu nasproti vozeč tovornjak odbije glavo, kadar vozi po sredini in se nagibamo preko nje“, je dodala Kočarjeva.

Ko pa gre za prometno varnost na pomurskih cestah lahko rečemo, da je ugodna, kljub temu, da sta v letošnjem letu na cestah dva udeleženca v prometni nesreči izgubila življenje. Eden od teh je bil voznik motornega kolesa. „Če želimo govoriti o prometni varnosti, je potrebno pogledati statistične podatke za nekaj let nazaj. Od leta 2006 do oktobra 2011 se je na pomurskih cestah zgodilo 80 prometnih nesreč s smrtnim izidom v katerih je umrlo 85 oseb! V tem obdobju je v prometnih nesrečah umrlo 14 voznikov motornih koles ali 16 % vseh umrlih na pomurskih cestah. Govorimo o številkah, ampak te številke so ljudje in tega se mi v zavodu zelo dobro zavedamo. In ko govorimo o varnosti voznikov motornih koles, ne moremo mimo podatka, da še vedno več kot polovico nesreč povzročijo vozniki motornih koles. Statistični podatki kažejo, da je ta delež 67%. V prometu so izkušnje tisti mejnik, ki loči med življenjem in smrtjo. Zaradi lažje cenovne dostopnosti motornih koles je v zadnjih letih število motoristov na naših cestah skokovito naraslo. Če smo v letu 2006 v Pomurju beležili 1.063 registriranih motornih koles, jih na koncu leta 2010 beležimo že 2.719 . Torej je v tem obdobju bilo registriranih za 155% več motornih koles, prav tako pa se moramo zavedati dejstva, da je približno 25% voznikov – motoristov, popolnih začetnikov“, je dejala direktorica Zavoda „Oranžna nit“ Polonca Kočar, ki je tudi svetovala kaj storiti za boljšo varnost motoristov.

Ukrepi, s katerimi si EU prizadeva za varnost v prometu so predvsem: prometna vzgoja in standardizirana vozniška dovoljenja za motor in najnižjo dovoljeno starostjo, in z raziskovalnimi projekti v zvezi z varovalnimi ograjami, senzorji, ki opozarjajo udeležence v prometu na navzočnost drugih udeležencev, ter sistemi za pomoč voznikom in drugim z inteligentnimi napravami za motoriste. „Mi v Zavodu z našimi programi sledimo viziji NIČ – nič mrtvih na pomurskih cestah. Za dosego zastavljenih ciljev pa potrebujemo tudi vašo pomoč! Skozi leta ste pokazali, kje želite sodelovati in skozi leta ste z svojim obnašanjem v cestnem prometu prispevali k večji varnosti na pomurskih cestah. Sedaj bi bilo zelo neodgovorno od vseh, da se ustavimo na tej točki. Moramo nadaljevati in naša znanja, izkušnje ter voljo nadgrajevati. Veliko poudarka želimo dati izobraževanju in predstavljanju motoristov v javnosti. Želimo si, da bi vsi razvili takšno kulturo obnašanja, ki nam bo omogočila varno in zdravo življenje“, je še dejala Polonca Kočar.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Motoristi - zmanjšajmo tveganje!