Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

„Boug žegnjaj" že četrtič!

 

Priznani prekmurski in slovenski kuharski mojster Branko Časar "požegnjal" svojo četrto knjigo

Branko ČasarPrav ob „snežnem" začetku letošnje zime je na Lovenjakovem dvoru (sestavljajo ga: Gostilna Lovenjak, Hotel Štrk, Vila Lovenjak in apartma Lovenjakova kmetija) v Polani pri Murski Soboti potekala predstavitev 4. knjige kuharskega mojstra Branka Časarja z naslovom Boug žegnjaj. Ob tej priložnosti so gostje imeli priložnosti poizkusiti nekaj jedi izpod kuhalnice enega najboljših slovenskih kuharjev Branka Časarja, ki je neštetokrat nastopil tudi za slovensko kuharsko reprezentanco. Priznani kuharski mojster Branko Časar je izdal že 4. kuharsko knjigo, ki ima spet enako ime, kot tiste predhodne, Boug žegnjaj, kar bi lahko prevedli tudi „dober tek". Izid knjige je podprla „Hiša prijaznih ljudi in okusnih jedi" - Lovenjakov dvor, kjer je Časar že vrsto let tudi zaposlen, kot glavni kuhar.

Zato sta se predstavitve nove kuharske pridobitve za Prekmurje in širše območje Slovenije, poleg avtorja Branka Časarja, udeležila še direktor in vodja marketinga RGT – podjetje za gostinstvo, turizem in trgovino d.o.o. Štefan Pavlinjek in Sandra Pavlinjek, ki so spregovorili o vsebini knjige in njenem nastajanju. Ob tem je Pavlinjek dejal, da letos mineva devet let odkar so prevzeli eno najbolj znanih, več kot 170 let staro prekmursko gostilno. In sedaj gostilno Lovenjak in sploh njihove gostinsko turistične objekte v Polani obiskuje vedno več gostov iz Slovenije in tujine. "Tokrat sem Branku predlagal, da napiše še eno knjigo v kateri bi bili predvsem recepti jedi, ki jih kuhamo v Lovenjakovi gostilni in tako je nastala ta 4. njegova knjiga", je dodal Štefan Pavlinjek, Sandra Pavlinjek pa je izrazila zadovoljstvo, da se v njihove objekte gostje vedno bolj vračajo in to je za vse zaposlene še poseben uspeh. Dejala je tudi, da so najbolj priljubljeni tematski dnevi in večeri, ki pritegnejo največ obiskovalcev, zasedenost njihovih prenočitvenih kapacitet pa se giblje okoli 80 odstotkov.
Najnovejša Časarjeva knjiga, s številnimi fotografijami jedi, vsebuje natanko 211 receptov, ki temeljijo na tradicionalni prekmurski kulinariki, prilagojeni sodobnemu načinu življenja. Sestavljena je iz šestih vsebinskih sklopov. V prvem so recepti za hrano, ki se ne smejo pozabiti, saj gre za kulinarične posebnosti pokrajine ob Muri in so tudi recepti predjedi, solat in celo kruhov. V drugem delu so recepti za juhe, sledijo recepti za mesne jedi, pa okusi rib in morskih sadežev, potem recepti za samostojne jedi ali priloge, na koncu pa so recepti za številne sladice. Posebno poglavje v knjigi je namenjeno pravi prekmurski domači hrani. Kot ji sam pravi, to je tista hrana, na katero se ne sme pozabiti, od bujte repe, kisle juhe do ocvirkovih pogač, pa repnih zavitkov, presne pogače, vrtanka ipd. Nenazadnje je Branko Časar znan po zbiranju in ohranjanju prekmurske kulinarične dediščine, kamor sodi tudi lokalna kulinarika.

Ob tradicionalnih domačih jedeh so vključene še jedi, ki so kombinacija tradicionalne prekmurske kuhinje s kontinentalno kuhinjo ter druge jedi, ki so nastale kot plod Časarjeve kuharske domišljije. Sam največjo pozornost namenja sestavinam, ki so jih pridelali doma, na svojem vrtu, v hlevu ali na njivi. Knjiga za katero je uvodnik napisala dr. Romana Karas, univ. dipl. ing. živ. tehnologije, je izšla v 3000 izvodih in je nedvomno velika pomočnica za vse ljubiteljske in profesionalne kuharje, ne le v Pomurju, temveč po vsej državi. V uvodu knjige je dr. Romana Karas zapisala, da ta temelji na dolgoletni bogati življenjski izkušnji ter stalnem strokovnem izpopolnjevanju v pripravi najzahtevnejših jedi Branka Časarja. Zaradi njegove domišljije so jedi izvirna domislica s svobodo izbire in kuharske ustvarjalnosti: „Iz njih izvira ljubezen do dobre kuhinje, katere značilnost je obilje razkošja jedi, od najskromnejših do najbolj bahavih, mesnih in vegetarijanskih, najbolj enostavnih in najbolj zahtevnih ter vseh drugih, zaradi katerih današnja kulinarika Prekmurja stopa v mednarodnih okvirih iz svoje dolgoletne anonimnosti in neprepoznavnosti. Knjiga ponuja izbor pestrega gastronomskega bogastva. Bogata dediščina Prekmurja ne predstavlja samo posameznih oblik zgodovinskega spomina, ampak pomeni predvsem številne izzive za svobodne oblike kulinarične ustvarjalnosti v tehnološkem pogledu. Posamezne jedi izžarevajo povezanost naših ljudi z zdravim naravnim okoljem, prehranskimi navadami in kulturo prehranjevanja..."
Kot sta obljubila avtor knjige Branko Časar, ki se še ne misli upokojiti, in njegov direktor Štefan Pavlinjek, bodo prihodnje leto, ko podjetje praznuje 10-letnico Lovenjakovega dvora, izdali še peto knjigo, ki bo bolj kot ne obeležila omenjeni jubilej.

Kakorkoli že, prekmurski chef, znan po zbiranju in ohranjanju prekmurske kulinarične dediščine, član slovenske kuharske reprezentance na dveh kuharskih olimpijadah, avtor štirih kuharskih knjig, se vedno drži svojega gesla: Samo tisto kar delaš z veseljem, je res dobro. Rojen je 2. decembra 1955 v Markovcih v Prekmurju. Po končani osnovni šoli je vajeniško dobo za kuharja, od 26.6.1970, opravljal v hotelu Diana v Murski Soboti, zatem pa je kuharsko šolo končal na Srednji šoli za gostinsko in turizem v Radencih, znanje pa je izpopolnjeval na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru. Ob delu in izpopolnjevanju znanj v najboljših ljubljanskih in blejskih hotelih si je na opatijski Fakulteti za hotelirstvo pridobil naziv F&B manager. Leta 1973 se je redno zaposlil v soboškem hotelu Diana, kjer je bil dolga leta šef kuhinje. Od leta 2005 je šef kuhinje v Gostilni Lovenjak, živi pa v Murski Soboti. Za svoje delo je prejel številna domača in mednarodna priznanja, kot so: Trak kakovosti in Srebrna značka kakovosti GZS; priznanje GZS za ohranjanje kulturne dediščine v kulinariki; Turistični nagelj RTV Slovenije; plaketa s kipcem štorklje za prispevek k razvoju pomurskega turizma - Pomurske turistične zveze; Kuhar leta 2001 Kulinarične akademije Dela... Kot rečeno, Branko Časar je avtor štirih kuharskih knjig: Boug žegnjaj - Značilne prekmurske in prleške jedi - 52 jedilnikov za 52 tednov (Podjetje za informiranje, Murska Sobota 2000), Kuhanje v kotlu (Franc-Franc, podjetje za promocijo kulture, 2005), Boug žegnjaj (Podjetje za informiranje, Murska Sobota 2007) in Boug žegnjaj IV (RGT Polana d.o.o. 2014).

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno „Boug žegnjaj" že četrtič!