Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

„Boug žegnjaj" že četrtič!

 

Priznani prekmurski in slovenski kuharski mojster Branko Časar "požegnjal" svojo četrto knjigo

Branko ČasarPrav ob „snežnem" začetku letošnje zime je na Lovenjakovem dvoru (sestavljajo ga: Gostilna Lovenjak, Hotel Štrk, Vila Lovenjak in apartma Lovenjakova kmetija) v Polani pri Murski Soboti potekala predstavitev 4. knjige kuharskega mojstra Branka Časarja z naslovom Boug žegnjaj. Ob tej priložnosti so gostje imeli priložnosti poizkusiti nekaj jedi izpod kuhalnice enega najboljših slovenskih kuharjev Branka Časarja, ki je neštetokrat nastopil tudi za slovensko kuharsko reprezentanco. Priznani kuharski mojster Branko Časar je izdal že 4. kuharsko knjigo, ki ima spet enako ime, kot tiste predhodne, Boug žegnjaj, kar bi lahko prevedli tudi „dober tek". Izid knjige je podprla „Hiša prijaznih ljudi in okusnih jedi" - Lovenjakov dvor, kjer je Časar že vrsto let tudi zaposlen, kot glavni kuhar.

Zato sta se predstavitve nove kuharske pridobitve za Prekmurje in širše območje Slovenije, poleg avtorja Branka Časarja, udeležila še direktor in vodja marketinga RGT – podjetje za gostinstvo, turizem in trgovino d.o.o. Štefan Pavlinjek in Sandra Pavlinjek, ki so spregovorili o vsebini knjige in njenem nastajanju. Ob tem je Pavlinjek dejal, da letos mineva devet let odkar so prevzeli eno najbolj znanih, več kot 170 let staro prekmursko gostilno. In sedaj gostilno Lovenjak in sploh njihove gostinsko turistične objekte v Polani obiskuje vedno več gostov iz Slovenije in tujine. "Tokrat sem Branku predlagal, da napiše še eno knjigo v kateri bi bili predvsem recepti jedi, ki jih kuhamo v Lovenjakovi gostilni in tako je nastala ta 4. njegova knjiga", je dodal Štefan Pavlinjek, Sandra Pavlinjek pa je izrazila zadovoljstvo, da se v njihove objekte gostje vedno bolj vračajo in to je za vse zaposlene še poseben uspeh. Dejala je tudi, da so najbolj priljubljeni tematski dnevi in večeri, ki pritegnejo največ obiskovalcev, zasedenost njihovih prenočitvenih kapacitet pa se giblje okoli 80 odstotkov.
Najnovejša Časarjeva knjiga, s številnimi fotografijami jedi, vsebuje natanko 211 receptov, ki temeljijo na tradicionalni prekmurski kulinariki, prilagojeni sodobnemu načinu življenja. Sestavljena je iz šestih vsebinskih sklopov. V prvem so recepti za hrano, ki se ne smejo pozabiti, saj gre za kulinarične posebnosti pokrajine ob Muri in so tudi recepti predjedi, solat in celo kruhov. V drugem delu so recepti za juhe, sledijo recepti za mesne jedi, pa okusi rib in morskih sadežev, potem recepti za samostojne jedi ali priloge, na koncu pa so recepti za številne sladice. Posebno poglavje v knjigi je namenjeno pravi prekmurski domači hrani. Kot ji sam pravi, to je tista hrana, na katero se ne sme pozabiti, od bujte repe, kisle juhe do ocvirkovih pogač, pa repnih zavitkov, presne pogače, vrtanka ipd. Nenazadnje je Branko Časar znan po zbiranju in ohranjanju prekmurske kulinarične dediščine, kamor sodi tudi lokalna kulinarika.

Ob tradicionalnih domačih jedeh so vključene še jedi, ki so kombinacija tradicionalne prekmurske kuhinje s kontinentalno kuhinjo ter druge jedi, ki so nastale kot plod Časarjeve kuharske domišljije. Sam največjo pozornost namenja sestavinam, ki so jih pridelali doma, na svojem vrtu, v hlevu ali na njivi. Knjiga za katero je uvodnik napisala dr. Romana Karas, univ. dipl. ing. živ. tehnologije, je izšla v 3000 izvodih in je nedvomno velika pomočnica za vse ljubiteljske in profesionalne kuharje, ne le v Pomurju, temveč po vsej državi. V uvodu knjige je dr. Romana Karas zapisala, da ta temelji na dolgoletni bogati življenjski izkušnji ter stalnem strokovnem izpopolnjevanju v pripravi najzahtevnejših jedi Branka Časarja. Zaradi njegove domišljije so jedi izvirna domislica s svobodo izbire in kuharske ustvarjalnosti: „Iz njih izvira ljubezen do dobre kuhinje, katere značilnost je obilje razkošja jedi, od najskromnejših do najbolj bahavih, mesnih in vegetarijanskih, najbolj enostavnih in najbolj zahtevnih ter vseh drugih, zaradi katerih današnja kulinarika Prekmurja stopa v mednarodnih okvirih iz svoje dolgoletne anonimnosti in neprepoznavnosti. Knjiga ponuja izbor pestrega gastronomskega bogastva. Bogata dediščina Prekmurja ne predstavlja samo posameznih oblik zgodovinskega spomina, ampak pomeni predvsem številne izzive za svobodne oblike kulinarične ustvarjalnosti v tehnološkem pogledu. Posamezne jedi izžarevajo povezanost naših ljudi z zdravim naravnim okoljem, prehranskimi navadami in kulturo prehranjevanja..."
Kot sta obljubila avtor knjige Branko Časar, ki se še ne misli upokojiti, in njegov direktor Štefan Pavlinjek, bodo prihodnje leto, ko podjetje praznuje 10-letnico Lovenjakovega dvora, izdali še peto knjigo, ki bo bolj kot ne obeležila omenjeni jubilej.

Kakorkoli že, prekmurski chef, znan po zbiranju in ohranjanju prekmurske kulinarične dediščine, član slovenske kuharske reprezentance na dveh kuharskih olimpijadah, avtor štirih kuharskih knjig, se vedno drži svojega gesla: Samo tisto kar delaš z veseljem, je res dobro. Rojen je 2. decembra 1955 v Markovcih v Prekmurju. Po končani osnovni šoli je vajeniško dobo za kuharja, od 26.6.1970, opravljal v hotelu Diana v Murski Soboti, zatem pa je kuharsko šolo končal na Srednji šoli za gostinsko in turizem v Radencih, znanje pa je izpopolnjeval na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru. Ob delu in izpopolnjevanju znanj v najboljših ljubljanskih in blejskih hotelih si je na opatijski Fakulteti za hotelirstvo pridobil naziv F&B manager. Leta 1973 se je redno zaposlil v soboškem hotelu Diana, kjer je bil dolga leta šef kuhinje. Od leta 2005 je šef kuhinje v Gostilni Lovenjak, živi pa v Murski Soboti. Za svoje delo je prejel številna domača in mednarodna priznanja, kot so: Trak kakovosti in Srebrna značka kakovosti GZS; priznanje GZS za ohranjanje kulturne dediščine v kulinariki; Turistični nagelj RTV Slovenije; plaketa s kipcem štorklje za prispevek k razvoju pomurskega turizma - Pomurske turistične zveze; Kuhar leta 2001 Kulinarične akademije Dela... Kot rečeno, Branko Časar je avtor štirih kuharskih knjig: Boug žegnjaj - Značilne prekmurske in prleške jedi - 52 jedilnikov za 52 tednov (Podjetje za informiranje, Murska Sobota 2000), Kuhanje v kotlu (Franc-Franc, podjetje za promocijo kulture, 2005), Boug žegnjaj (Podjetje za informiranje, Murska Sobota 2007) in Boug žegnjaj IV (RGT Polana d.o.o. 2014).

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno „Boug žegnjaj" že četrtič!