Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

„Boug žegnjaj" že četrtič!

 

Priznani prekmurski in slovenski kuharski mojster Branko Časar "požegnjal" svojo četrto knjigo

Branko ČasarPrav ob „snežnem" začetku letošnje zime je na Lovenjakovem dvoru (sestavljajo ga: Gostilna Lovenjak, Hotel Štrk, Vila Lovenjak in apartma Lovenjakova kmetija) v Polani pri Murski Soboti potekala predstavitev 4. knjige kuharskega mojstra Branka Časarja z naslovom Boug žegnjaj. Ob tej priložnosti so gostje imeli priložnosti poizkusiti nekaj jedi izpod kuhalnice enega najboljših slovenskih kuharjev Branka Časarja, ki je neštetokrat nastopil tudi za slovensko kuharsko reprezentanco. Priznani kuharski mojster Branko Časar je izdal že 4. kuharsko knjigo, ki ima spet enako ime, kot tiste predhodne, Boug žegnjaj, kar bi lahko prevedli tudi „dober tek". Izid knjige je podprla „Hiša prijaznih ljudi in okusnih jedi" - Lovenjakov dvor, kjer je Časar že vrsto let tudi zaposlen, kot glavni kuhar.

Zato sta se predstavitve nove kuharske pridobitve za Prekmurje in širše območje Slovenije, poleg avtorja Branka Časarja, udeležila še direktor in vodja marketinga RGT – podjetje za gostinstvo, turizem in trgovino d.o.o. Štefan Pavlinjek in Sandra Pavlinjek, ki so spregovorili o vsebini knjige in njenem nastajanju. Ob tem je Pavlinjek dejal, da letos mineva devet let odkar so prevzeli eno najbolj znanih, več kot 170 let staro prekmursko gostilno. In sedaj gostilno Lovenjak in sploh njihove gostinsko turistične objekte v Polani obiskuje vedno več gostov iz Slovenije in tujine. "Tokrat sem Branku predlagal, da napiše še eno knjigo v kateri bi bili predvsem recepti jedi, ki jih kuhamo v Lovenjakovi gostilni in tako je nastala ta 4. njegova knjiga", je dodal Štefan Pavlinjek, Sandra Pavlinjek pa je izrazila zadovoljstvo, da se v njihove objekte gostje vedno bolj vračajo in to je za vse zaposlene še poseben uspeh. Dejala je tudi, da so najbolj priljubljeni tematski dnevi in večeri, ki pritegnejo največ obiskovalcev, zasedenost njihovih prenočitvenih kapacitet pa se giblje okoli 80 odstotkov.
Najnovejša Časarjeva knjiga, s številnimi fotografijami jedi, vsebuje natanko 211 receptov, ki temeljijo na tradicionalni prekmurski kulinariki, prilagojeni sodobnemu načinu življenja. Sestavljena je iz šestih vsebinskih sklopov. V prvem so recepti za hrano, ki se ne smejo pozabiti, saj gre za kulinarične posebnosti pokrajine ob Muri in so tudi recepti predjedi, solat in celo kruhov. V drugem delu so recepti za juhe, sledijo recepti za mesne jedi, pa okusi rib in morskih sadežev, potem recepti za samostojne jedi ali priloge, na koncu pa so recepti za številne sladice. Posebno poglavje v knjigi je namenjeno pravi prekmurski domači hrani. Kot ji sam pravi, to je tista hrana, na katero se ne sme pozabiti, od bujte repe, kisle juhe do ocvirkovih pogač, pa repnih zavitkov, presne pogače, vrtanka ipd. Nenazadnje je Branko Časar znan po zbiranju in ohranjanju prekmurske kulinarične dediščine, kamor sodi tudi lokalna kulinarika.

Ob tradicionalnih domačih jedeh so vključene še jedi, ki so kombinacija tradicionalne prekmurske kuhinje s kontinentalno kuhinjo ter druge jedi, ki so nastale kot plod Časarjeve kuharske domišljije. Sam največjo pozornost namenja sestavinam, ki so jih pridelali doma, na svojem vrtu, v hlevu ali na njivi. Knjiga za katero je uvodnik napisala dr. Romana Karas, univ. dipl. ing. živ. tehnologije, je izšla v 3000 izvodih in je nedvomno velika pomočnica za vse ljubiteljske in profesionalne kuharje, ne le v Pomurju, temveč po vsej državi. V uvodu knjige je dr. Romana Karas zapisala, da ta temelji na dolgoletni bogati življenjski izkušnji ter stalnem strokovnem izpopolnjevanju v pripravi najzahtevnejših jedi Branka Časarja. Zaradi njegove domišljije so jedi izvirna domislica s svobodo izbire in kuharske ustvarjalnosti: „Iz njih izvira ljubezen do dobre kuhinje, katere značilnost je obilje razkošja jedi, od najskromnejših do najbolj bahavih, mesnih in vegetarijanskih, najbolj enostavnih in najbolj zahtevnih ter vseh drugih, zaradi katerih današnja kulinarika Prekmurja stopa v mednarodnih okvirih iz svoje dolgoletne anonimnosti in neprepoznavnosti. Knjiga ponuja izbor pestrega gastronomskega bogastva. Bogata dediščina Prekmurja ne predstavlja samo posameznih oblik zgodovinskega spomina, ampak pomeni predvsem številne izzive za svobodne oblike kulinarične ustvarjalnosti v tehnološkem pogledu. Posamezne jedi izžarevajo povezanost naših ljudi z zdravim naravnim okoljem, prehranskimi navadami in kulturo prehranjevanja..."
Kot sta obljubila avtor knjige Branko Časar, ki se še ne misli upokojiti, in njegov direktor Štefan Pavlinjek, bodo prihodnje leto, ko podjetje praznuje 10-letnico Lovenjakovega dvora, izdali še peto knjigo, ki bo bolj kot ne obeležila omenjeni jubilej.

Kakorkoli že, prekmurski chef, znan po zbiranju in ohranjanju prekmurske kulinarične dediščine, član slovenske kuharske reprezentance na dveh kuharskih olimpijadah, avtor štirih kuharskih knjig, se vedno drži svojega gesla: Samo tisto kar delaš z veseljem, je res dobro. Rojen je 2. decembra 1955 v Markovcih v Prekmurju. Po končani osnovni šoli je vajeniško dobo za kuharja, od 26.6.1970, opravljal v hotelu Diana v Murski Soboti, zatem pa je kuharsko šolo končal na Srednji šoli za gostinsko in turizem v Radencih, znanje pa je izpopolnjeval na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru. Ob delu in izpopolnjevanju znanj v najboljših ljubljanskih in blejskih hotelih si je na opatijski Fakulteti za hotelirstvo pridobil naziv F&B manager. Leta 1973 se je redno zaposlil v soboškem hotelu Diana, kjer je bil dolga leta šef kuhinje. Od leta 2005 je šef kuhinje v Gostilni Lovenjak, živi pa v Murski Soboti. Za svoje delo je prejel številna domača in mednarodna priznanja, kot so: Trak kakovosti in Srebrna značka kakovosti GZS; priznanje GZS za ohranjanje kulturne dediščine v kulinariki; Turistični nagelj RTV Slovenije; plaketa s kipcem štorklje za prispevek k razvoju pomurskega turizma - Pomurske turistične zveze; Kuhar leta 2001 Kulinarične akademije Dela... Kot rečeno, Branko Časar je avtor štirih kuharskih knjig: Boug žegnjaj - Značilne prekmurske in prleške jedi - 52 jedilnikov za 52 tednov (Podjetje za informiranje, Murska Sobota 2000), Kuhanje v kotlu (Franc-Franc, podjetje za promocijo kulture, 2005), Boug žegnjaj (Podjetje za informiranje, Murska Sobota 2007) in Boug žegnjaj IV (RGT Polana d.o.o. 2014).

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno „Boug žegnjaj" že četrtič!