V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pomurska avtocesta rešuje Pomurce

 

Za prometne nesreče je pogosto krivo prepričanje, da se nam ne more nič zgoditi

Varnost v prometuV Gasilskem domu Gornja Radgona je potekalo nadvse zanimivo in aktualno predavanje povezano s prometno zakonodajo ter varnostjo v prometu. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Gornja Radgona je namreč, v sodelovanju z Združenjem šoferjev in avtomehanikov Gornja Radgona in Policijsko upravo Murska Sobota, pripravil predavanje na temo: „Varnost v prometu". Svoje je po pozdravnem nagovoru predsednika ZŠAM Vlada Kovačiča, predvsem povedal policijski inšpektor na PU Murska Sobota, mag. Srečko Šteiner, ki je tudi odgovarjal na vprašanja poslušalcev, ki jih žal, kljub lepemu vremenu, ni bilo veliko, le kakšnih 30. Manjkalo je namreč več tako poklicnih voznikov, kot vseh drugih, saj je šlo za zelo aktualno problematiko, s katero se vsi vozniki vsakodnevno srečujemo. Žalostno je, da se je predavanja udeležil 93-letni Andrej Husar, ki je voznik že 75 let, zraven pa ni tistih, ki najraje divjajo v prometu in ogrožajo sebe in druge.

Prisotnim je mag. Srečko Šteiner tako v teoriji kot v praktičnih primerih prikazal morebitne posledice ob napačnem dejanju šoferja. Podatki, ki jih je ponudil inšpektor kažejo, da je v letih od 2000 do 2013 na pomurskih cestah izgubilo življenje 217 ljudi, več tisoč pa jih je težje ali lažje poškodovanih. „Vsako človeško življenje je neprecenljivo, čeprav ga EU ocenjuje na milijon evrov. Torej je samo tukaj odšlo 217 milijonov evrov. Koliko šol, cest in drugih objektov bi lahko za ta denar zgradili", se je spraševal Šteiner, ki je pojasnil kako je za nastanek prometne nesreče pogosto krivo osebno prepričanje, da se „nam ne more nič zgoditi". V mnogih primerih je mag. Šteiner z žalostno zgodbo prikazal nevarnosti, ki pretijo voznikom na cestah. Prepogosto potujemo iz točke A v točko B nepremišljeno, ko vozniki pozabimo na lastno in tujo varnost. Zanesljivo pa je tudi dejstvo, da se je število najhujših prometnih nesreč na skrajnjem severovzhodu države močno znižalo po odprtju pomurske avtoceste, leta 2008. Takrat so zabeležili 29 mrtvih, naslednje leto pa „le" šest in od takrat na letnem nivoju nikoli ni bilo več kot deset smrtnih žrtev.  Kljub vsemu je potrebno upoštevati tudi dejstva, da "pomurska avtocesta" je in ni avtocesta. Od odcepa v Pernici do Lendave ni namreč zahtevanega odstavnega pasu, kar je predpisano v kategoriji cest pod nazivom avtocesta in tudi maksimalna dovoljena hitrost je 110 km/h v nasprotju z dogovorjenimi pravili za avtocesto...

Štajner je poseben del predavanja posvetil tudi alkoholu, ki pa ni prvi vzrok za storjene nesreče. Kako in kdaj lahko policist odredi pridržanje, navaja mag. Šteiner, je odvisno od oddaljenosti pridržanja voznika od doma in če obstaja možnost, da ustrezen voznik ovadenega vinjenega voznika varno pripelje do doma. Doseženi morajo biti tudi ustrezni pogoji za zadrževanje osebe. Alkotesti morajo pokazati 0,52 ali več od 0,52 mg alkohola na 1 liter izdihanega zraka. Predvsem pa lahko tudi testirana oseba zavrne policijski alkotest in zahteva natančnejši pregled v ambulanti in v kolikor se podatki o alkoholiziranosti ponovijo, testiranec tudi plača stroške v celoti. Zakonodaja se spreminja in mag. Šteiner navaja, da se pogoji prilagajajo glede na situacije na cestah. Glavni cilj prometne policije je zagotoviti varen potek prometa. Šteiner poudarja tudi velik pomen v razliki med izrazoma "neprilagojena hitrost" ter "neprimerna hitrost". Neprilagojena hitrost je v Pomurju vzrok vsake 6. nesreče in predstavlja pogoje, pri katerih prevozno sredstvo v danih situacijah ne zaustavimo dovolj hitro. Pod izrazom "neprimerna hitrost" pa ne upoštevamo dovoljene hitrosti. Kot primer navaja vožnjo skozi mesto ali vas s hitrostjo 30 km/h ali nad 50km/h, za kateri smo sankcionirani. V prvem primeru s prenizko hitrostjo oviramo promet, v drugem pa vozimo hitreje, kot je dovoljeno. V posameznih primerih prekoračitve hitrosti je mag. Šteiner navedel tudi vrednost finančne obremenitve.

Ob sprejetju 18 kazenskih točk se vozniško dovoljenje tudi odvzame. Policisti lahko na samem kraju nesreče tudi odstopijo. To pomeni, da v kolikor je prevozno sredstvo registrirano, voznik ima vozniški izpit in v izdihanem zraku voznika pokaže alkotest vrednost 0, policisti odstopijo od obravnave. V takšnem primeru se udeleženca nesreče dogovorita o storjeni škodi sama med seboj.

Mag. Štainer je povzel tudi opravila ostalih organov ob slovenski policiji, ki jih lahko srečamo na slovenskih cestah. To so medobčinski inšpektorati, za katere izvajajo dela redarji in kontrolorji vinjet na slovenskih avtocestah, ki so v pristojnosti DARS.

Predavatelj, inšpektor Šteiner je spregovoril tudi o vožnji skozi krožišče, ki še vedno mnogim voznikom povzroča preglavice. Pri prekršku v krožišču je kazen, ki je bila kar 300 evrov in tri kazenske točke, sedaj znižana na 120 €. Mag. Šteiner je izpostavil tudi primer dvopasovnega krožišča ob Lendavski in Industrijski ulici v Murski Soboti, kjer so že pred dvema letoma z bližnjega nadvoza posneli video film, ki uprizarja pravi kaos... Sicer pa, varnost cestnega prometa je vprašanje, staro skoraj toliko, kot cestni promet. Ko so se vozila namenjena prevozu tovora in ljudi pričela gibati s hitrostjo, ki je presegla hitrost hoje pešca, je promet zahteval prve žrtve. To so najprej bili pešci, potem pa tudi potniki v vozilih. In tedaj je morala država učinkovito ukrepati, da bi tudi na tem področju zaščitila svoje državljane. Tako so nastala prva prometna pravila. Od tedaj so nova in nova spoznanja vedenja in znanje na področju cestnega prometa in omogočila kompleksnejši pristop k obravnavanju in zagotavljanju varnosti cestnega prometa. Leta 1874 je cesar Franc Jožef razglasil deželni zakon, s katerim je uveljavil policijski red na javnih cestah v Vojvodini Krajnski. Ta prometna pravila so bila eden prvih znanilcev reda na slovenskih cestah in so urejala predvsem vožnjo konjskih vpreg. 22 let kasneje je cesar razglasil še zakon o vožnji s kolesi po javnih cestah v Vojvodini Krajnski. Prvi avtomobil je bil v Ljubljano pripeljan v letu 1898. Že leta 1926 pa so se prometna pravila in prometni znaki poenotili z evropskimi.

Varnost v cestnem prometu zadeva vse državljane, saj lahko vsi prispevajo k večji varnosti cestnega prometa. Čeprav so bili do zdaj sprejeti ukrepi učinkoviti, število smrtnih žrtev na cestah v Evropski uniji ostaja zelo visoko. „Na leto se zgodi 1,3 milijona prometnih nesreč, v katerih umre 43.000 ljudi, poškodovanih pa jih je 1,7 milijona. Glavni vzrok za smrtnost je vedenje uporabnikov cest: hitrost, vožnja pod vplivom alkohola ali mamil, utrujenost, neuporaba varnostnih pasov in zaščitnih čelad itd. V evropskem akcijskem programu za varnost v cestnem prometu je opredeljenih nekaj glavnih področij dejavnosti: spodbujanje uporabnikov cest k bolj odgovornemu vedenju (večje upoštevanje obstoječih pravil hkrati s strožjimi kaznimi, da bi omejili nevarno vedenje), podpiranje tehničnega napredka, da bi povečali varnost vozil, in izboljšanje cestne infrastrukture z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije. Med načrtovanimi pobudami so tudi zbiranje in analiza podatkov o fizičnih poškodbah zaradi prometnih nesreč in raziskave o najboljših rešitvah. Za uspeh je pomembno, da si odgovornost delijo vsi: države članice, regionalni in lokalni organi, industrija, prevozniki in zasebni uporabniki. Akcijski program predlaga njihovo splošno zavezanost Evropski listini o varnosti v cestnem prometu", je dejal mag. Srečko Šteiner.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Pomurska avtocesta rešuje Pomurce