Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pomurska avtocesta rešuje Pomurce

 

Za prometne nesreče je pogosto krivo prepričanje, da se nam ne more nič zgoditi

Varnost v prometuV Gasilskem domu Gornja Radgona je potekalo nadvse zanimivo in aktualno predavanje povezano s prometno zakonodajo ter varnostjo v prometu. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Gornja Radgona je namreč, v sodelovanju z Združenjem šoferjev in avtomehanikov Gornja Radgona in Policijsko upravo Murska Sobota, pripravil predavanje na temo: „Varnost v prometu". Svoje je po pozdravnem nagovoru predsednika ZŠAM Vlada Kovačiča, predvsem povedal policijski inšpektor na PU Murska Sobota, mag. Srečko Šteiner, ki je tudi odgovarjal na vprašanja poslušalcev, ki jih žal, kljub lepemu vremenu, ni bilo veliko, le kakšnih 30. Manjkalo je namreč več tako poklicnih voznikov, kot vseh drugih, saj je šlo za zelo aktualno problematiko, s katero se vsi vozniki vsakodnevno srečujemo. Žalostno je, da se je predavanja udeležil 93-letni Andrej Husar, ki je voznik že 75 let, zraven pa ni tistih, ki najraje divjajo v prometu in ogrožajo sebe in druge.

Prisotnim je mag. Srečko Šteiner tako v teoriji kot v praktičnih primerih prikazal morebitne posledice ob napačnem dejanju šoferja. Podatki, ki jih je ponudil inšpektor kažejo, da je v letih od 2000 do 2013 na pomurskih cestah izgubilo življenje 217 ljudi, več tisoč pa jih je težje ali lažje poškodovanih. „Vsako človeško življenje je neprecenljivo, čeprav ga EU ocenjuje na milijon evrov. Torej je samo tukaj odšlo 217 milijonov evrov. Koliko šol, cest in drugih objektov bi lahko za ta denar zgradili", se je spraševal Šteiner, ki je pojasnil kako je za nastanek prometne nesreče pogosto krivo osebno prepričanje, da se „nam ne more nič zgoditi". V mnogih primerih je mag. Šteiner z žalostno zgodbo prikazal nevarnosti, ki pretijo voznikom na cestah. Prepogosto potujemo iz točke A v točko B nepremišljeno, ko vozniki pozabimo na lastno in tujo varnost. Zanesljivo pa je tudi dejstvo, da se je število najhujših prometnih nesreč na skrajnjem severovzhodu države močno znižalo po odprtju pomurske avtoceste, leta 2008. Takrat so zabeležili 29 mrtvih, naslednje leto pa „le" šest in od takrat na letnem nivoju nikoli ni bilo več kot deset smrtnih žrtev.  Kljub vsemu je potrebno upoštevati tudi dejstva, da "pomurska avtocesta" je in ni avtocesta. Od odcepa v Pernici do Lendave ni namreč zahtevanega odstavnega pasu, kar je predpisano v kategoriji cest pod nazivom avtocesta in tudi maksimalna dovoljena hitrost je 110 km/h v nasprotju z dogovorjenimi pravili za avtocesto...

Štajner je poseben del predavanja posvetil tudi alkoholu, ki pa ni prvi vzrok za storjene nesreče. Kako in kdaj lahko policist odredi pridržanje, navaja mag. Šteiner, je odvisno od oddaljenosti pridržanja voznika od doma in če obstaja možnost, da ustrezen voznik ovadenega vinjenega voznika varno pripelje do doma. Doseženi morajo biti tudi ustrezni pogoji za zadrževanje osebe. Alkotesti morajo pokazati 0,52 ali več od 0,52 mg alkohola na 1 liter izdihanega zraka. Predvsem pa lahko tudi testirana oseba zavrne policijski alkotest in zahteva natančnejši pregled v ambulanti in v kolikor se podatki o alkoholiziranosti ponovijo, testiranec tudi plača stroške v celoti. Zakonodaja se spreminja in mag. Šteiner navaja, da se pogoji prilagajajo glede na situacije na cestah. Glavni cilj prometne policije je zagotoviti varen potek prometa. Šteiner poudarja tudi velik pomen v razliki med izrazoma "neprilagojena hitrost" ter "neprimerna hitrost". Neprilagojena hitrost je v Pomurju vzrok vsake 6. nesreče in predstavlja pogoje, pri katerih prevozno sredstvo v danih situacijah ne zaustavimo dovolj hitro. Pod izrazom "neprimerna hitrost" pa ne upoštevamo dovoljene hitrosti. Kot primer navaja vožnjo skozi mesto ali vas s hitrostjo 30 km/h ali nad 50km/h, za kateri smo sankcionirani. V prvem primeru s prenizko hitrostjo oviramo promet, v drugem pa vozimo hitreje, kot je dovoljeno. V posameznih primerih prekoračitve hitrosti je mag. Šteiner navedel tudi vrednost finančne obremenitve.

Ob sprejetju 18 kazenskih točk se vozniško dovoljenje tudi odvzame. Policisti lahko na samem kraju nesreče tudi odstopijo. To pomeni, da v kolikor je prevozno sredstvo registrirano, voznik ima vozniški izpit in v izdihanem zraku voznika pokaže alkotest vrednost 0, policisti odstopijo od obravnave. V takšnem primeru se udeleženca nesreče dogovorita o storjeni škodi sama med seboj.

Mag. Štainer je povzel tudi opravila ostalih organov ob slovenski policiji, ki jih lahko srečamo na slovenskih cestah. To so medobčinski inšpektorati, za katere izvajajo dela redarji in kontrolorji vinjet na slovenskih avtocestah, ki so v pristojnosti DARS.

Predavatelj, inšpektor Šteiner je spregovoril tudi o vožnji skozi krožišče, ki še vedno mnogim voznikom povzroča preglavice. Pri prekršku v krožišču je kazen, ki je bila kar 300 evrov in tri kazenske točke, sedaj znižana na 120 €. Mag. Šteiner je izpostavil tudi primer dvopasovnega krožišča ob Lendavski in Industrijski ulici v Murski Soboti, kjer so že pred dvema letoma z bližnjega nadvoza posneli video film, ki uprizarja pravi kaos... Sicer pa, varnost cestnega prometa je vprašanje, staro skoraj toliko, kot cestni promet. Ko so se vozila namenjena prevozu tovora in ljudi pričela gibati s hitrostjo, ki je presegla hitrost hoje pešca, je promet zahteval prve žrtve. To so najprej bili pešci, potem pa tudi potniki v vozilih. In tedaj je morala država učinkovito ukrepati, da bi tudi na tem področju zaščitila svoje državljane. Tako so nastala prva prometna pravila. Od tedaj so nova in nova spoznanja vedenja in znanje na področju cestnega prometa in omogočila kompleksnejši pristop k obravnavanju in zagotavljanju varnosti cestnega prometa. Leta 1874 je cesar Franc Jožef razglasil deželni zakon, s katerim je uveljavil policijski red na javnih cestah v Vojvodini Krajnski. Ta prometna pravila so bila eden prvih znanilcev reda na slovenskih cestah in so urejala predvsem vožnjo konjskih vpreg. 22 let kasneje je cesar razglasil še zakon o vožnji s kolesi po javnih cestah v Vojvodini Krajnski. Prvi avtomobil je bil v Ljubljano pripeljan v letu 1898. Že leta 1926 pa so se prometna pravila in prometni znaki poenotili z evropskimi.

Varnost v cestnem prometu zadeva vse državljane, saj lahko vsi prispevajo k večji varnosti cestnega prometa. Čeprav so bili do zdaj sprejeti ukrepi učinkoviti, število smrtnih žrtev na cestah v Evropski uniji ostaja zelo visoko. „Na leto se zgodi 1,3 milijona prometnih nesreč, v katerih umre 43.000 ljudi, poškodovanih pa jih je 1,7 milijona. Glavni vzrok za smrtnost je vedenje uporabnikov cest: hitrost, vožnja pod vplivom alkohola ali mamil, utrujenost, neuporaba varnostnih pasov in zaščitnih čelad itd. V evropskem akcijskem programu za varnost v cestnem prometu je opredeljenih nekaj glavnih področij dejavnosti: spodbujanje uporabnikov cest k bolj odgovornemu vedenju (večje upoštevanje obstoječih pravil hkrati s strožjimi kaznimi, da bi omejili nevarno vedenje), podpiranje tehničnega napredka, da bi povečali varnost vozil, in izboljšanje cestne infrastrukture z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije. Med načrtovanimi pobudami so tudi zbiranje in analiza podatkov o fizičnih poškodbah zaradi prometnih nesreč in raziskave o najboljših rešitvah. Za uspeh je pomembno, da si odgovornost delijo vsi: države članice, regionalni in lokalni organi, industrija, prevozniki in zasebni uporabniki. Akcijski program predlaga njihovo splošno zavezanost Evropski listini o varnosti v cestnem prometu", je dejal mag. Srečko Šteiner.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Pomurska avtocesta rešuje Pomurce