Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pomurska avtocesta rešuje Pomurce

 

Za prometne nesreče je pogosto krivo prepričanje, da se nam ne more nič zgoditi

Varnost v prometuV Gasilskem domu Gornja Radgona je potekalo nadvse zanimivo in aktualno predavanje povezano s prometno zakonodajo ter varnostjo v prometu. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Gornja Radgona je namreč, v sodelovanju z Združenjem šoferjev in avtomehanikov Gornja Radgona in Policijsko upravo Murska Sobota, pripravil predavanje na temo: „Varnost v prometu". Svoje je po pozdravnem nagovoru predsednika ZŠAM Vlada Kovačiča, predvsem povedal policijski inšpektor na PU Murska Sobota, mag. Srečko Šteiner, ki je tudi odgovarjal na vprašanja poslušalcev, ki jih žal, kljub lepemu vremenu, ni bilo veliko, le kakšnih 30. Manjkalo je namreč več tako poklicnih voznikov, kot vseh drugih, saj je šlo za zelo aktualno problematiko, s katero se vsi vozniki vsakodnevno srečujemo. Žalostno je, da se je predavanja udeležil 93-letni Andrej Husar, ki je voznik že 75 let, zraven pa ni tistih, ki najraje divjajo v prometu in ogrožajo sebe in druge.

Prisotnim je mag. Srečko Šteiner tako v teoriji kot v praktičnih primerih prikazal morebitne posledice ob napačnem dejanju šoferja. Podatki, ki jih je ponudil inšpektor kažejo, da je v letih od 2000 do 2013 na pomurskih cestah izgubilo življenje 217 ljudi, več tisoč pa jih je težje ali lažje poškodovanih. „Vsako človeško življenje je neprecenljivo, čeprav ga EU ocenjuje na milijon evrov. Torej je samo tukaj odšlo 217 milijonov evrov. Koliko šol, cest in drugih objektov bi lahko za ta denar zgradili", se je spraševal Šteiner, ki je pojasnil kako je za nastanek prometne nesreče pogosto krivo osebno prepričanje, da se „nam ne more nič zgoditi". V mnogih primerih je mag. Šteiner z žalostno zgodbo prikazal nevarnosti, ki pretijo voznikom na cestah. Prepogosto potujemo iz točke A v točko B nepremišljeno, ko vozniki pozabimo na lastno in tujo varnost. Zanesljivo pa je tudi dejstvo, da se je število najhujših prometnih nesreč na skrajnjem severovzhodu države močno znižalo po odprtju pomurske avtoceste, leta 2008. Takrat so zabeležili 29 mrtvih, naslednje leto pa „le" šest in od takrat na letnem nivoju nikoli ni bilo več kot deset smrtnih žrtev.  Kljub vsemu je potrebno upoštevati tudi dejstva, da "pomurska avtocesta" je in ni avtocesta. Od odcepa v Pernici do Lendave ni namreč zahtevanega odstavnega pasu, kar je predpisano v kategoriji cest pod nazivom avtocesta in tudi maksimalna dovoljena hitrost je 110 km/h v nasprotju z dogovorjenimi pravili za avtocesto...

Štajner je poseben del predavanja posvetil tudi alkoholu, ki pa ni prvi vzrok za storjene nesreče. Kako in kdaj lahko policist odredi pridržanje, navaja mag. Šteiner, je odvisno od oddaljenosti pridržanja voznika od doma in če obstaja možnost, da ustrezen voznik ovadenega vinjenega voznika varno pripelje do doma. Doseženi morajo biti tudi ustrezni pogoji za zadrževanje osebe. Alkotesti morajo pokazati 0,52 ali več od 0,52 mg alkohola na 1 liter izdihanega zraka. Predvsem pa lahko tudi testirana oseba zavrne policijski alkotest in zahteva natančnejši pregled v ambulanti in v kolikor se podatki o alkoholiziranosti ponovijo, testiranec tudi plača stroške v celoti. Zakonodaja se spreminja in mag. Šteiner navaja, da se pogoji prilagajajo glede na situacije na cestah. Glavni cilj prometne policije je zagotoviti varen potek prometa. Šteiner poudarja tudi velik pomen v razliki med izrazoma "neprilagojena hitrost" ter "neprimerna hitrost". Neprilagojena hitrost je v Pomurju vzrok vsake 6. nesreče in predstavlja pogoje, pri katerih prevozno sredstvo v danih situacijah ne zaustavimo dovolj hitro. Pod izrazom "neprimerna hitrost" pa ne upoštevamo dovoljene hitrosti. Kot primer navaja vožnjo skozi mesto ali vas s hitrostjo 30 km/h ali nad 50km/h, za kateri smo sankcionirani. V prvem primeru s prenizko hitrostjo oviramo promet, v drugem pa vozimo hitreje, kot je dovoljeno. V posameznih primerih prekoračitve hitrosti je mag. Šteiner navedel tudi vrednost finančne obremenitve.

Ob sprejetju 18 kazenskih točk se vozniško dovoljenje tudi odvzame. Policisti lahko na samem kraju nesreče tudi odstopijo. To pomeni, da v kolikor je prevozno sredstvo registrirano, voznik ima vozniški izpit in v izdihanem zraku voznika pokaže alkotest vrednost 0, policisti odstopijo od obravnave. V takšnem primeru se udeleženca nesreče dogovorita o storjeni škodi sama med seboj.

Mag. Štainer je povzel tudi opravila ostalih organov ob slovenski policiji, ki jih lahko srečamo na slovenskih cestah. To so medobčinski inšpektorati, za katere izvajajo dela redarji in kontrolorji vinjet na slovenskih avtocestah, ki so v pristojnosti DARS.

Predavatelj, inšpektor Šteiner je spregovoril tudi o vožnji skozi krožišče, ki še vedno mnogim voznikom povzroča preglavice. Pri prekršku v krožišču je kazen, ki je bila kar 300 evrov in tri kazenske točke, sedaj znižana na 120 €. Mag. Šteiner je izpostavil tudi primer dvopasovnega krožišča ob Lendavski in Industrijski ulici v Murski Soboti, kjer so že pred dvema letoma z bližnjega nadvoza posneli video film, ki uprizarja pravi kaos... Sicer pa, varnost cestnega prometa je vprašanje, staro skoraj toliko, kot cestni promet. Ko so se vozila namenjena prevozu tovora in ljudi pričela gibati s hitrostjo, ki je presegla hitrost hoje pešca, je promet zahteval prve žrtve. To so najprej bili pešci, potem pa tudi potniki v vozilih. In tedaj je morala država učinkovito ukrepati, da bi tudi na tem področju zaščitila svoje državljane. Tako so nastala prva prometna pravila. Od tedaj so nova in nova spoznanja vedenja in znanje na področju cestnega prometa in omogočila kompleksnejši pristop k obravnavanju in zagotavljanju varnosti cestnega prometa. Leta 1874 je cesar Franc Jožef razglasil deželni zakon, s katerim je uveljavil policijski red na javnih cestah v Vojvodini Krajnski. Ta prometna pravila so bila eden prvih znanilcev reda na slovenskih cestah in so urejala predvsem vožnjo konjskih vpreg. 22 let kasneje je cesar razglasil še zakon o vožnji s kolesi po javnih cestah v Vojvodini Krajnski. Prvi avtomobil je bil v Ljubljano pripeljan v letu 1898. Že leta 1926 pa so se prometna pravila in prometni znaki poenotili z evropskimi.

Varnost v cestnem prometu zadeva vse državljane, saj lahko vsi prispevajo k večji varnosti cestnega prometa. Čeprav so bili do zdaj sprejeti ukrepi učinkoviti, število smrtnih žrtev na cestah v Evropski uniji ostaja zelo visoko. „Na leto se zgodi 1,3 milijona prometnih nesreč, v katerih umre 43.000 ljudi, poškodovanih pa jih je 1,7 milijona. Glavni vzrok za smrtnost je vedenje uporabnikov cest: hitrost, vožnja pod vplivom alkohola ali mamil, utrujenost, neuporaba varnostnih pasov in zaščitnih čelad itd. V evropskem akcijskem programu za varnost v cestnem prometu je opredeljenih nekaj glavnih področij dejavnosti: spodbujanje uporabnikov cest k bolj odgovornemu vedenju (večje upoštevanje obstoječih pravil hkrati s strožjimi kaznimi, da bi omejili nevarno vedenje), podpiranje tehničnega napredka, da bi povečali varnost vozil, in izboljšanje cestne infrastrukture z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije. Med načrtovanimi pobudami so tudi zbiranje in analiza podatkov o fizičnih poškodbah zaradi prometnih nesreč in raziskave o najboljših rešitvah. Za uspeh je pomembno, da si odgovornost delijo vsi: države članice, regionalni in lokalni organi, industrija, prevozniki in zasebni uporabniki. Akcijski program predlaga njihovo splošno zavezanost Evropski listini o varnosti v cestnem prometu", je dejal mag. Srečko Šteiner.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Pomurska avtocesta rešuje Pomurce