Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

MC GR odprl svoja vrata

( 3 Ocen ) 

Mladinski center Gornja Radgona odpira svoje prostore

MC Gornja RadgonaMladinski center je končno dobil tudi fizične prostore. Tako je v petek, 28. februarja, potekala uradna otvoritev in novinarska konferenca, na kateri so Anton Kampuš, župan Občine Gornja Radgona, mag. Norma Bale, direktorica Zavoda Kultprotur in Boris Fartek, vodja Mladinskega centra, predstavili programski in finančni vidik Centra.

»Otvoritev Mladinskega centra je še en dokaz, kako so lahko, če sodelujejo Občina in Zavodi, zgodbe resnično uspešne. Gornja Radgona je s svojimi mladinskimi društvi, Mladinskim svetom, Mladinskim centrom ter z ljudmi, ki so zaposleni na Občini, izjemno dobro sodelovala in zelo vesela sem, da je to v teh časih dokaz, da če želimo, tudi lahko,« je za začetek povedala mag. Bale.
Mladinski center Gornja Radgona je organizirano funkcionalno središče za mlade, ki ga zagotavlja lokalna skupnost v okviru javnega Zavoda za kulturo, turizem in promocijo (Kulprotur) Gornja Radgona, v katerem se izvajajo programi v mladinskem sektorju in mladinsko delo. »Ne glede na to, da je danes tudi uradna otvoritev Centra, smo z njegovo predpromocijo delali že v  prejšnjih letih. Izvajali smo dogodke in dejavnosti pod znamko Mladinskega centra, z današnjim dnem pa dobivamo tudi fizični prostor,« je še dodala.

Vloga in namen Centra

Vloga Mladinskega centra je še naprej usmerjeno v razvoj izvajanja lastnega programa v možnem obsegu, v promocijo ter možnost izvedbe in podpore programa v organizaciji drugih izvajalcev. Center nudi podporo različnim mladinskim aktivnostim in mladim. Namenjen je organizirani in neorganizirani mladini na območju Občine Gornja Radgona ter sosednjih lokalnih skupnosti. Poleg programa, ki ga Mladinski center nudi sam ali v sodelovanju z drugimi organizacijami in društvi, nudi tudi svetovalno, strokovno, organizacijsko, tehnično in drugo pomoč.
»Kar nekaj let smo se ukvarjali z idejo in s tem projektom, da enkrat tudi v Gornji Radgoni pride do Mladinskega centra, v katerem bodo našli svoj prostor vsi - mladi, malo manj mladi in starejši. Želim si, da se bodo v teh prostorih čim več družli, ukvarjali s produktivnimi stvarmi, to pomeni, se oborožili z znanjem in se pogovarjali tudi o resnih temah, kot so nove zaposlitve in politično delovanje v naši občini. S tega prostora bi morale prihajati ideje, ki na nek način pomenijo napredek naše cele občine. Od tega si to obetam,« je povedal Kampuš.
Da je prostor namenjem vsem generacijam, je poudarila tudi mag. Baletova in dodala, da je to »odprt prostor za različne poglede in različne koncepte. Ne želimo si, da se katerakoli skupina, ki se ukvarja bodisi z mladinsko problematiko bodisi s športno ali kulturno, čuti izključeno. Želela bi si, da v ta prostor prihajajo tako skupine, ki si želijo malo več alternativne scene v Gornji Radgoni, se pravi scene, ki neko mesto pelje naprej in ki je nujna za razvoj nekega mesta, kot tudi vse ostale skupine iz različnih področji organiziranosti.  Verjamem, da nam bo to uspelo«.

Program in projekti Centra

Mladinski center v letošnjem letu nadaljuje z izvajanjem lastnega programa na mladinskih področjih. Prav tako nadaljujejo s prijavo na letni javni razpis za sofinanciranje mladinskega dela s strani Urada Republike Slovenije za mladino (URSM). Ob novem evropskem programu za mlade Erasmus+ si želijo pridobiti akreditacijo za izvajanje mednarodnega prostovoljstva  (EVS) in v program prijaviti vsaj en projekt za mlade.  V letošnjem letu si bo Center prizadeval tudi za okrepitev povezovanja z mladimi iz sosednjega avstrijskega mesta Bad Radkersburg, z namenom povezovanja in soorganiziranja različnih aktivnosti za mlade izmenično v Gornji Radgoni in Bad Radkersburgu. »V Mladinskem centru smo v preteklih letih izvedli že dva letna programa dela, ki ga na začetku leta sprejema in potrjuje Programski odbor. Ta sestavlja pet ljudi, in sicer predstavnik Mladinskega sveta Gornja Radgona, predstavnik OŠ GR, predstavnik Občine in predstavnik Zavoda Kultprotur ter predstavnik Mladinskega centra.  Vzporedno z začetki izvajanja programa je bila v delovanje Mladinskega centra vključena skupina prostovoljcev, imenovana Ekipa za oblikovanje prostorov, ki je pripravila načrte glede izgranje prostorov  in njegove razporeditve.  Ekipa se je s tem ukvarjala eno leto, danes pa je viden njihov rezultat. Pohvala gre tudi Jerneju Borku, ki je idejni snovator koncepta »šank«. Ta ima svojo zgodbo za mesto, saj relief iz lesenih desk predstavlja tri nihanja zvoka iz izbranih treh radgonskih bendov. Lansko leto smo tudi prvič dobili projekt, imenovan Mladinska skaterska akcija, pod okriljem katere je nastal tudi grafit, ki pa ga je idejno zasnoval  Gregor Purgaj in je viden ob vhodu v prostor Centra,« je povedal Fartek.  Program bo vključeval različne izobraževalne in likovne delavnice, predavanja in okrogle mize za mlade in starejše, različne razstave, potopisna predavanja, zabavne večere, družabne igre, glasbene in literarne večere, razstave, filmske dogodke in drugo.

Njihovo poslanstvo in vizija

Poslanstvo in vizija Mladinskega centra je, da ga mladi in družba morajo prepoznati kot povezovalni element med različnimi področji mladinskega dela in mladinskimi organizacijami. Prav tako si bodo prizadevali, da bodo dogodki in aktivnosti, ki jih bo ta izvajal, kakovostni in prilagojeni uporabnikom, njihovim željam in potrebam. Ohranjati morajo visoko mero fleksibilnosti in dopolnjevati ostale programe. S spodbujanjem in podporo Mladinski center mladim in društvom, v katera se ti vključujejo, predstavlja pozitivno podobo in kot tak postane sinonim za primer dobre prakse na področju mladinskega dela v lokalnem okolju kot tudi v Sloveniji. Center bo posvečal posebno pozornost spodbujanju participacije mladih pri vseh izvedenih aktivnostih in projektih, uveljavljal večkulturno vzgojo, nudil pomoč in podporo otrokom in mladostnikom v obdobju njihovega odraščanja, kvalitetno preživljanje prostega časa, spodbujal učno pomoč ter vzpostavljal možnost vključevanja mladih preko različnih oblik prostovoljnega dela. »Upam, da bodo različne skupine prepoznale ta prostor in ga vzele za svojega ter ga napolnile z vsebino,« je še zaključila Norma Bale.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".

Komentarji  

 
+4 #1 Johan 20:04 04-03-2014
http://uspesenprojekt.blogspot.com/2014/03/javno-pismo-radgoncanom.html - še brezplačno drugo mnenje.
Citat
 
Nahajate se: MKR Lokalno MC GR odprl svoja vrata