Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Adventni venec iz Slovenskih goric za Guinnessa!

 

Guinnessova komisija potrdila rekord velikanskega adventnega venca

Adventni venec za GuinnessaPo 303,85-metrskem presmecu med dosežki svetovnega formata tudi 316,82-metrski adventni venec. Voličina – Legendarni predsednik Turističnega društva Presmec iz Dolgih njiv pri Voličini, Jože Vogrin, nam je z veseljem in zadovoljstvom sporočil, da je Guinnessova komisija iz Londona potrdila Guinnessov rekord njihovega adventnega venca, ter jim posredovali certifikat. To je dejansko velik dosežek za majhno društvo in majhni kraj, ki se je tako že drugič znašel v Guinnessovi knjigi rekordov. Sicer že ob začetku lanskega adventnega časa (konec novembra 2013) se je o Slovenskih goricah ponovno veliko govorilo po vsej Sloveniji, pa tudi izven naših meja. Na travniku v Voličini pri Lenartu v Slovenskih goricah so namreč članice in člani TD Presmec iz Dolgih njiv, spletli največji adventni venec na svetu. Približno ducat pridnih ljudi (občasno pa kar 40) iz omenjenega društva, ki ga vodi Jože Vogrin, je venec spletalo približno dva meseca, več mesecev pa so zbirali material, saj so porabili več kot 4.500 vinskih trt ter več kubičnih metrov zelenja in drugega vejevja ter naravnih materialov, ki so jih nabirali praktično po vsej severovzhodni Sloveniji.

In v nedeljo, 1.12.2013, ko katoliški in evangeličanski verniki prižigajo prvo svečo na adventnih vencih, so se pridni člani društva Presemec, s svojim vencem, ki je imel premer kar sto metrov, težek pa je sedem in pol ton, skušali že drugič vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov. Pred štirinajstimi leti (1999) so namreč že izdelali največjo butaro na svetu, dolga natanko 303,85 metrov. Velikanski adventni venec so okrasili še s štirimi lučmi, in je ob blagoslovu prižgana prva. Vse skupaj je blagoslovil domači župnik Franc Jože Muršec, ki se mimogrede vedno vključi v aktivnosti neutrudnih članov društva Presmec iz Dolgih njiv.

Po 303,85-metrskem presmecu je med dosežki svetovnega formata sedaj tudi lanski 316,82-metrski adventni venec. To je še en lep dokaz, da se lahko s pridnostjo, vztrajnostjo in delavnostjo med svetovno vredne dosežke uvrstijo tudi skromni ljudje iz mirnega in idiličnega podeželskega okolja sredi Slovenskih goric ter s tem potrdijo, da je ustvarjalni duh posebne vrste doma tudi v tem delu naše lepe deželice, so dokazali tudi neumorni člani TD Presmec iz Dolgih njiv. Po večletnih pripravah in po dveh mesecih pridnega dela jim je uspel še en podvig: spletli in na prvo adventno nedeljo so na prostranem travniku posestva Jožice Kramberger tik pred vstopom v kraj z lenarške strani na 112 meterskih lesenih nosilcih povezali adventni venec. Takega, ki mu ni para niti na svetu!

Kot se spominja predsednik društva Presmec Jože Vogrin,  pobudnika leta 1994 ustanovljenega društva, je želja, da bi se še enkrat vpisali v svetovno, imenujejo jo tudi Guinessovo knjigo rekordov, med več kot 50 člani društva tlela že nekaj let. S presmeci na cvetno nedeljo izjemnih dimenzij – bodisi v višino, dolžino, njihovo število ali obseg, vernike voličinske župnije  presenečajo vsa ta leta, pred dobrim desetletjem pa so začeli pred farno cerkvijo sv. Ruperta postavljati še adventne vence nenavadnih dimenzij. Predlanski je v obseg meril kar 56 metrov; drugi, ki so viseli na drogu tudi 18 metrov in več. Toda lanski je neponovljiv, brez primere, edinstven!

Kot je po uradni meritvi orjaškega venca povedal geodet Darko Tot, je njegov obseg  znašal neverjetnih 316,82 metra, premer pa 100,85 metra. Delo je opravil z zelo natančno GPS-napravo, v komisijo pa so mu zaradi nenavadnega podviga vidno zadovoljni člani društva, opasanih s tipičnimi modrimi »šürci«, določili še velikega podpornika društva, evropskega poslanca Lojzeta Peterleta in uradnega oglednika podviga Chrisa Hartlyja iz Velike Britanije. Čeprav so bili tisto sončno nedeljo najbolj pomembni prav člani in članice društva, ki jim je uspel še en podvig brez primere, med gosti in govorniki moramo omeniti tudi lenarškega župana mag. Janeza Krambergerja, ki je tudi zaradi tega podviga zelo ponosen na svoje občane, pa tudi poslanca DZ Francija Breznika, upajoč, da nas bo adventni čas povezal in poenotil. Po uradnem tehtanju meter dolgega izseka iz venca so določili tudi njegovo skupno težo: 13.623,26 kg.

Koliko zanesenjaštva, dobre volje in  odrekanja so člani društva ter seveda članice, ki so v glavnem žene moškega dela ekipe in skrbijo, da ti pri svojem delu niso ne žejni in ne lačni, vpletli tudi v tokratni podvig, povedo tudi podatki predsednika Vogrin in podpredsednika Andreja Kušenika. Za pletenje venca, sicer novejšega simbola adventnega časa, so uporabili 4.518 trsov vinske trte, ki so jih dobili ob izkrčitvi številnih dotrajanih okoliških vinogradov. S pripravami na podvig so začeli že leto prej, načrtno od lanske pomladi, dejansko pa ga je poldrugi mesec pletlo več kot 40 članov. Pri svojem delu, ki so ga včasih opravili tudi v mokrem in hladnem vremenu, so uporabili tudi vejevje smreke in jelke, cipres in še česa. Kušenik pravi, da je prav v trsju, vpletenem v vencu, veliko simbolike in mu daje veliko podobnost Kristusovi kroni iz svetopisemskih slik. Podpredsednik si je za finiširanje podviga zadnji teden dni v službi privoščil celo dopust.

V navzočnosti številnih obiskovalcev od blizu in daleč sta adventni venec, rekorderja blagoslovila domači župnik Jožef Muršec in mariborski kanonik Jože Goličnik. Za resnično praznično vzdušje so ob pevcih cerkvenega pevskega zbora poskrbeli člani godba na pihala Kulturnega društva Mol iz Lenarta. Med številnimi, ki so marljivim članom društva – najstarejša, Marija Kolarič jih šteje 82, najmlajši, Alfi Bauman pa 39, tudi zaradi uradno priznanega rekorda stali najbolj trdno ob strani, je bil tudi Dejan Kramberger, predsednik voličinske krajevne skupnosti, ki jim je na lastno pobudo v Londonu uredil tudi potrebno in zahtevno dokumentacijo. Čisto na koncu je z neba na prireditveni prostor za številne zbrane prišlo še posebno darilo: člani murskosoboškega aerokluba, Miran Vereš, Marjan Slak in Aleš Matuš so kot padalci pristali na sredini venca. Nad Slovenske gorice jih je z letalom pripeljal podjetnik Jože Tivadar.

In sedaj je torej potrjeno, da je prizadevanje in trudi vseh poplačan, kajti Guinnessov rekord je priznan!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Adventni venec iz Slovenskih goric za Guinnessa!