Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radgonski borci na prizorišču zadnjih bojev

 

Dogodki na Poljani pri Prevaljah pred 69 leti pričajo o upornosti slovenskega naroda

Borci na PoljaniPodobno kot že desetletja, ob praznovanju dneva zmage, je tudi letos na Poljani pri Prevaljah, v tamkajšnjem Spominskem parku svobodi in miru, potekala tradicionalna slovesnost ob 69. obletnici zadnjih bojev druge svetovne vojne na evropskih tleh. Na slovesnosti, ki jo je organiziralo Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja (NOB) Mežiške doline, Združenje veteranov vojne za Slovenijo območja Mežiške doline, Policijsko veteransko društvo Sever za Koroško, Javni sklad  RS za kulturne dejavnosti OI Ravne na Koroške, ter koroške občine, je bil slavnostni govornik predsednik mladinske komisije pri ZB za vrednote NOB Slovenije, Aljaž Verhovnik. Slovesnosti, se je udeležilo več sto ljudi različnih generacij od najmlajših, do udeležencev bojev, ki so v zadnjih dneh druge svetovne vojne potekali na območju Poljane. Poleg pa je bil tudi kar nekaj političnih veljakov, na čelu s podpredsednico DZ Polonco Komar.

V okviru proslave so Organizacijski odbor „Poljana 2014", Krajevna skupnost Holmec in Športno rekreacijski društvo Holmec, pripravili tudi 22. pohod Svobodi in miru v čast. Udeleženci so že zgodaj zjutraj startali izpred gostišča Pik na nekdanjem mejnem prehodu Holmec, nato po cesti do Loma, mimo kmetij Kušter, Baštej, Stropnik, Bogel, Podvanšek, Naveršnik, Adam, Vodovnik, Hamun, Bivc, Ferjat, kjer so jih pogostili in prijazno sprejeli, do spomenika Svobodi in miru, kamor so prišli v treh urah. In med udeleženci celotnega dogajanja na prizorišču zadnjih bojev v 2. svetovni vojni na evropskih tleh, so bili tudi članice in člani KO ZB za vrednote NOB Gornja Radgona, katerim je, po besedah člana vodstva KO Miha Straha, dogajanje na Koroškem minilo v enkratnem vzdušju.

Izrazil je zahvalo organizatorjem prireditve, ki vsako leto tako slovesno počastijo spomin na prelomne dogodke na slovenskih tleh, ko je bila prelita kri za našo svobodo. Izrazil je prepričanje, da se je spoštovanje do teh zgodovinskih dogodkov uspelo zgraditi tudi pri mlajših generacijah, ki bodo v prihodnost prenesle spomin na zmagovit partizanski boj, ki je vir našega vojaškega znanja ter nekaj, na kar smemo in moramo biti ponosni. Po Strahovem prepričanju, enako je poudarjal tudi slavnostni govornik Verhovnik, dogodki na Poljani pri Prevaljah izpred 69 leti pričajo o upornosti slovenskega naroda in o tem, kako dolga in težka je bila naša pot do svobode ter nam hkrati sporočajo, da se je treba boriti do konca in da je tudi takrat, ko je zmaga že na dosegu roke, treba braniti svoje interese. Žal so dandanes mnogi državljani upravičeno razočarani, saj dogodki izpred slabih sedmih desetletij govorijo povsem drugo, kot se danes dogaja večini prebivalcev samostojne Slovenije.

Seveda nikakor ne smemo pozabiti, da sta naša vojaška zgodovina in zgodovina bojevanja za svobodo in suverenost dolgi, in Koroška je kot slovenska mejna pokrajina, podobno kot tudi Štajerska in Pomurje, mnogokrat odigrala pomembno vlogo. To se je izrazito pokazalo po koncu 1. svetovne vojne, ko je razpadla avstro-ogrska monarhija in je bilo treba vzpostaviti meje nove države Srbov, Hrvatov in Slovencev. V teh bojih so se izkazali borci za našo severno mejo, še posebej general Maister in nadporočnik Franjo Malgaj. Po koroškem plebiscitu so svoje veliko domoljubje in pogum pokazali prebivalci Libelič, ki se niso sprijaznili z novo, nepravično mejo ter z vztrajnostjo leta 1920 dosegli premik prvotno začrtane meje, da so se lahko pridružili državi matičnega naroda. Svoje junaštvo so Korošci dokazali tudi v slovenskem NOB, ko so vso svojo energijo zbrali v uporu proti fašizmu in nacizmu ter se zoperstavili okupatorju. Tudi boji v osamosvojitveni vojni 1991 so na Koroškem potekali v veliki intenzivnosti, tukajšnji vojni dogodki so bili boleči in niso minili brez žrtev na obeh straneh. Koroški pripadniki takratnih slovenskih policijskih enot in slovenske TO so se izkazali v oboroženem spopadu za mejni prehod Holmec, pri zaustavitvi motorizirane kolone JLA in drugih aktivnostih...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Radgonski borci na prizorišču zadnjih bojev