Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radgonski borci na prizorišču zadnjih bojev

 

Dogodki na Poljani pri Prevaljah pred 69 leti pričajo o upornosti slovenskega naroda

Borci na PoljaniPodobno kot že desetletja, ob praznovanju dneva zmage, je tudi letos na Poljani pri Prevaljah, v tamkajšnjem Spominskem parku svobodi in miru, potekala tradicionalna slovesnost ob 69. obletnici zadnjih bojev druge svetovne vojne na evropskih tleh. Na slovesnosti, ki jo je organiziralo Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja (NOB) Mežiške doline, Združenje veteranov vojne za Slovenijo območja Mežiške doline, Policijsko veteransko društvo Sever za Koroško, Javni sklad  RS za kulturne dejavnosti OI Ravne na Koroške, ter koroške občine, je bil slavnostni govornik predsednik mladinske komisije pri ZB za vrednote NOB Slovenije, Aljaž Verhovnik. Slovesnosti, se je udeležilo več sto ljudi različnih generacij od najmlajših, do udeležencev bojev, ki so v zadnjih dneh druge svetovne vojne potekali na območju Poljane. Poleg pa je bil tudi kar nekaj političnih veljakov, na čelu s podpredsednico DZ Polonco Komar.

V okviru proslave so Organizacijski odbor „Poljana 2014", Krajevna skupnost Holmec in Športno rekreacijski društvo Holmec, pripravili tudi 22. pohod Svobodi in miru v čast. Udeleženci so že zgodaj zjutraj startali izpred gostišča Pik na nekdanjem mejnem prehodu Holmec, nato po cesti do Loma, mimo kmetij Kušter, Baštej, Stropnik, Bogel, Podvanšek, Naveršnik, Adam, Vodovnik, Hamun, Bivc, Ferjat, kjer so jih pogostili in prijazno sprejeli, do spomenika Svobodi in miru, kamor so prišli v treh urah. In med udeleženci celotnega dogajanja na prizorišču zadnjih bojev v 2. svetovni vojni na evropskih tleh, so bili tudi članice in člani KO ZB za vrednote NOB Gornja Radgona, katerim je, po besedah člana vodstva KO Miha Straha, dogajanje na Koroškem minilo v enkratnem vzdušju.

Izrazil je zahvalo organizatorjem prireditve, ki vsako leto tako slovesno počastijo spomin na prelomne dogodke na slovenskih tleh, ko je bila prelita kri za našo svobodo. Izrazil je prepričanje, da se je spoštovanje do teh zgodovinskih dogodkov uspelo zgraditi tudi pri mlajših generacijah, ki bodo v prihodnost prenesle spomin na zmagovit partizanski boj, ki je vir našega vojaškega znanja ter nekaj, na kar smemo in moramo biti ponosni. Po Strahovem prepričanju, enako je poudarjal tudi slavnostni govornik Verhovnik, dogodki na Poljani pri Prevaljah izpred 69 leti pričajo o upornosti slovenskega naroda in o tem, kako dolga in težka je bila naša pot do svobode ter nam hkrati sporočajo, da se je treba boriti do konca in da je tudi takrat, ko je zmaga že na dosegu roke, treba braniti svoje interese. Žal so dandanes mnogi državljani upravičeno razočarani, saj dogodki izpred slabih sedmih desetletij govorijo povsem drugo, kot se danes dogaja večini prebivalcev samostojne Slovenije.

Seveda nikakor ne smemo pozabiti, da sta naša vojaška zgodovina in zgodovina bojevanja za svobodo in suverenost dolgi, in Koroška je kot slovenska mejna pokrajina, podobno kot tudi Štajerska in Pomurje, mnogokrat odigrala pomembno vlogo. To se je izrazito pokazalo po koncu 1. svetovne vojne, ko je razpadla avstro-ogrska monarhija in je bilo treba vzpostaviti meje nove države Srbov, Hrvatov in Slovencev. V teh bojih so se izkazali borci za našo severno mejo, še posebej general Maister in nadporočnik Franjo Malgaj. Po koroškem plebiscitu so svoje veliko domoljubje in pogum pokazali prebivalci Libelič, ki se niso sprijaznili z novo, nepravično mejo ter z vztrajnostjo leta 1920 dosegli premik prvotno začrtane meje, da so se lahko pridružili državi matičnega naroda. Svoje junaštvo so Korošci dokazali tudi v slovenskem NOB, ko so vso svojo energijo zbrali v uporu proti fašizmu in nacizmu ter se zoperstavili okupatorju. Tudi boji v osamosvojitveni vojni 1991 so na Koroškem potekali v veliki intenzivnosti, tukajšnji vojni dogodki so bili boleči in niso minili brez žrtev na obeh straneh. Koroški pripadniki takratnih slovenskih policijskih enot in slovenske TO so se izkazali v oboroženem spopadu za mejni prehod Holmec, pri zaustavitvi motorizirane kolone JLA in drugih aktivnostih...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Radgonski borci na prizorišču zadnjih bojev