Na območju Lenarta in sploh Slovenskih Goric, je očitno veliko uspešnih zakonov, saj nas pogosto obveščajo o praznovanju zlatih, bisernih, diamantnih in podobnih jubilejnih porok. In tako je bilo tudi v Spodnjem Porčiču, streljaj od Lenarta, kjer sta pred dnevi, srečna in zadovoljna v krogu domačih in prijateljev, zlati jubilej skupnega življenja praznovala Matilda in Konrad Rokavec. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda, ob predstavniku države – matičarju, opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, cerkvenega pa ob zahvalni maši častni naddekan in lenarški župnik Martin Bezgovšek.
V teh lepih jesenskih vikendih, ko veliko slavimo darove narave, je bilo še posebej veselo pri Gorjupovih v okolici Lenarta. Tam sta zlati jubilej skupnega življenja praznovala Marija in Marjan Gorjup iz Zgornjih Žerjavcev v Slovenskih goricah. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi Sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda opravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, cerkvenega ob zahvalni maši pa častni naddekan in župnik Martin Bezgovšek. Zlatoporočenca Marija in Marjan Gorjup, mimogrede sta oba rojena leta 1949, sta se sicer civilno poročila 21.9.1968 in en teden kasneje tudi cerkveno v cerkvi Sv. Lenarta.
Radgonski borci na prizorišču zadnjih bojev
Dogodki na Poljani pri Prevaljah pred 69 leti pričajo o upornosti slovenskega naroda
Podobno kot že desetletja, ob praznovanju dneva zmage, je tudi letos na Poljani pri Prevaljah, v tamkajšnjem Spominskem parku svobodi in miru, potekala tradicionalna slovesnost ob 69. obletnici zadnjih bojev druge svetovne vojne na evropskih tleh. Na slovesnosti, ki jo je organiziralo Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja (NOB) Mežiške doline, Združenje veteranov vojne za Slovenijo območja Mežiške doline, Policijsko veteransko društvo Sever za Koroško, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti OI Ravne na Koroške, ter koroške občine, je bil slavnostni govornik predsednik mladinske komisije pri ZB za vrednote NOB Slovenije, Aljaž Verhovnik. Slovesnosti, se je udeležilo več sto ljudi različnih generacij od najmlajših, do udeležencev bojev, ki so v zadnjih dneh druge svetovne vojne potekali na območju Poljane. Poleg pa je bil tudi kar nekaj političnih veljakov, na čelu s podpredsednico DZ Polonco Komar.
V okviru proslave so Organizacijski odbor „Poljana 2014", Krajevna skupnost Holmec in Športno rekreacijski društvo Holmec, pripravili tudi 22. pohod Svobodi in miru v čast. Udeleženci so že zgodaj zjutraj startali izpred gostišča Pik na nekdanjem mejnem prehodu Holmec, nato po cesti do Loma, mimo kmetij Kušter, Baštej, Stropnik, Bogel, Podvanšek, Naveršnik, Adam, Vodovnik, Hamun, Bivc, Ferjat, kjer so jih pogostili in prijazno sprejeli, do spomenika Svobodi in miru, kamor so prišli v treh urah. In med udeleženci celotnega dogajanja na prizorišču zadnjih bojev v 2. svetovni vojni na evropskih tleh, so bili tudi članice in člani KO ZB za vrednote NOB Gornja Radgona, katerim je, po besedah člana vodstva KO Miha Straha, dogajanje na Koroškem minilo v enkratnem vzdušju.
Izrazil je zahvalo organizatorjem prireditve, ki vsako leto tako slovesno počastijo spomin na prelomne dogodke na slovenskih tleh, ko je bila prelita kri za našo svobodo. Izrazil je prepričanje, da se je spoštovanje do teh zgodovinskih dogodkov uspelo zgraditi tudi pri mlajših generacijah, ki bodo v prihodnost prenesle spomin na zmagovit partizanski boj, ki je vir našega vojaškega znanja ter nekaj, na kar smemo in moramo biti ponosni. Po Strahovem prepričanju, enako je poudarjal tudi slavnostni govornik Verhovnik, dogodki na Poljani pri Prevaljah izpred 69 leti pričajo o upornosti slovenskega naroda in o tem, kako dolga in težka je bila naša pot do svobode ter nam hkrati sporočajo, da se je treba boriti do konca in da je tudi takrat, ko je zmaga že na dosegu roke, treba braniti svoje interese. Žal so dandanes mnogi državljani upravičeno razočarani, saj dogodki izpred slabih sedmih desetletij govorijo povsem drugo, kot se danes dogaja večini prebivalcev samostojne Slovenije.
Seveda nikakor ne smemo pozabiti, da sta naša vojaška zgodovina in zgodovina bojevanja za svobodo in suverenost dolgi, in Koroška je kot slovenska mejna pokrajina, podobno kot tudi Štajerska in Pomurje, mnogokrat odigrala pomembno vlogo. To se je izrazito pokazalo po koncu 1. svetovne vojne, ko je razpadla avstro-ogrska monarhija in je bilo treba vzpostaviti meje nove države Srbov, Hrvatov in Slovencev. V teh bojih so se izkazali borci za našo severno mejo, še posebej general Maister in nadporočnik Franjo Malgaj. Po koroškem plebiscitu so svoje veliko domoljubje in pogum pokazali prebivalci Libelič, ki se niso sprijaznili z novo, nepravično mejo ter z vztrajnostjo leta 1920 dosegli premik prvotno začrtane meje, da so se lahko pridružili državi matičnega naroda. Svoje junaštvo so Korošci dokazali tudi v slovenskem NOB, ko so vso svojo energijo zbrali v uporu proti fašizmu in nacizmu ter se zoperstavili okupatorju. Tudi boji v osamosvojitveni vojni 1991 so na Koroškem potekali v veliki intenzivnosti, tukajšnji vojni dogodki so bili boleči in niso minili brez žrtev na obeh straneh. Koroški pripadniki takratnih slovenskih policijskih enot in slovenske TO so se izkazali v oboroženem spopadu za mejni prehod Holmec, pri zaustavitvi motorizirane kolone JLA in drugih aktivnostih...
