Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radgonski borci na prizorišču zadnjih bojev

 

Dogodki na Poljani pri Prevaljah pred 69 leti pričajo o upornosti slovenskega naroda

Borci na PoljaniPodobno kot že desetletja, ob praznovanju dneva zmage, je tudi letos na Poljani pri Prevaljah, v tamkajšnjem Spominskem parku svobodi in miru, potekala tradicionalna slovesnost ob 69. obletnici zadnjih bojev druge svetovne vojne na evropskih tleh. Na slovesnosti, ki jo je organiziralo Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja (NOB) Mežiške doline, Združenje veteranov vojne za Slovenijo območja Mežiške doline, Policijsko veteransko društvo Sever za Koroško, Javni sklad  RS za kulturne dejavnosti OI Ravne na Koroške, ter koroške občine, je bil slavnostni govornik predsednik mladinske komisije pri ZB za vrednote NOB Slovenije, Aljaž Verhovnik. Slovesnosti, se je udeležilo več sto ljudi različnih generacij od najmlajših, do udeležencev bojev, ki so v zadnjih dneh druge svetovne vojne potekali na območju Poljane. Poleg pa je bil tudi kar nekaj političnih veljakov, na čelu s podpredsednico DZ Polonco Komar.

V okviru proslave so Organizacijski odbor „Poljana 2014", Krajevna skupnost Holmec in Športno rekreacijski društvo Holmec, pripravili tudi 22. pohod Svobodi in miru v čast. Udeleženci so že zgodaj zjutraj startali izpred gostišča Pik na nekdanjem mejnem prehodu Holmec, nato po cesti do Loma, mimo kmetij Kušter, Baštej, Stropnik, Bogel, Podvanšek, Naveršnik, Adam, Vodovnik, Hamun, Bivc, Ferjat, kjer so jih pogostili in prijazno sprejeli, do spomenika Svobodi in miru, kamor so prišli v treh urah. In med udeleženci celotnega dogajanja na prizorišču zadnjih bojev v 2. svetovni vojni na evropskih tleh, so bili tudi članice in člani KO ZB za vrednote NOB Gornja Radgona, katerim je, po besedah člana vodstva KO Miha Straha, dogajanje na Koroškem minilo v enkratnem vzdušju.

Izrazil je zahvalo organizatorjem prireditve, ki vsako leto tako slovesno počastijo spomin na prelomne dogodke na slovenskih tleh, ko je bila prelita kri za našo svobodo. Izrazil je prepričanje, da se je spoštovanje do teh zgodovinskih dogodkov uspelo zgraditi tudi pri mlajših generacijah, ki bodo v prihodnost prenesle spomin na zmagovit partizanski boj, ki je vir našega vojaškega znanja ter nekaj, na kar smemo in moramo biti ponosni. Po Strahovem prepričanju, enako je poudarjal tudi slavnostni govornik Verhovnik, dogodki na Poljani pri Prevaljah izpred 69 leti pričajo o upornosti slovenskega naroda in o tem, kako dolga in težka je bila naša pot do svobode ter nam hkrati sporočajo, da se je treba boriti do konca in da je tudi takrat, ko je zmaga že na dosegu roke, treba braniti svoje interese. Žal so dandanes mnogi državljani upravičeno razočarani, saj dogodki izpred slabih sedmih desetletij govorijo povsem drugo, kot se danes dogaja večini prebivalcev samostojne Slovenije.

Seveda nikakor ne smemo pozabiti, da sta naša vojaška zgodovina in zgodovina bojevanja za svobodo in suverenost dolgi, in Koroška je kot slovenska mejna pokrajina, podobno kot tudi Štajerska in Pomurje, mnogokrat odigrala pomembno vlogo. To se je izrazito pokazalo po koncu 1. svetovne vojne, ko je razpadla avstro-ogrska monarhija in je bilo treba vzpostaviti meje nove države Srbov, Hrvatov in Slovencev. V teh bojih so se izkazali borci za našo severno mejo, še posebej general Maister in nadporočnik Franjo Malgaj. Po koroškem plebiscitu so svoje veliko domoljubje in pogum pokazali prebivalci Libelič, ki se niso sprijaznili z novo, nepravično mejo ter z vztrajnostjo leta 1920 dosegli premik prvotno začrtane meje, da so se lahko pridružili državi matičnega naroda. Svoje junaštvo so Korošci dokazali tudi v slovenskem NOB, ko so vso svojo energijo zbrali v uporu proti fašizmu in nacizmu ter se zoperstavili okupatorju. Tudi boji v osamosvojitveni vojni 1991 so na Koroškem potekali v veliki intenzivnosti, tukajšnji vojni dogodki so bili boleči in niso minili brez žrtev na obeh straneh. Koroški pripadniki takratnih slovenskih policijskih enot in slovenske TO so se izkazali v oboroženem spopadu za mejni prehod Holmec, pri zaustavitvi motorizirane kolone JLA in drugih aktivnostih...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Radgonski borci na prizorišču zadnjih bojev