Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radgonski borci na prizorišču zadnjih bojev

 

Dogodki na Poljani pri Prevaljah pred 69 leti pričajo o upornosti slovenskega naroda

Borci na PoljaniPodobno kot že desetletja, ob praznovanju dneva zmage, je tudi letos na Poljani pri Prevaljah, v tamkajšnjem Spominskem parku svobodi in miru, potekala tradicionalna slovesnost ob 69. obletnici zadnjih bojev druge svetovne vojne na evropskih tleh. Na slovesnosti, ki jo je organiziralo Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja (NOB) Mežiške doline, Združenje veteranov vojne za Slovenijo območja Mežiške doline, Policijsko veteransko društvo Sever za Koroško, Javni sklad  RS za kulturne dejavnosti OI Ravne na Koroške, ter koroške občine, je bil slavnostni govornik predsednik mladinske komisije pri ZB za vrednote NOB Slovenije, Aljaž Verhovnik. Slovesnosti, se je udeležilo več sto ljudi različnih generacij od najmlajših, do udeležencev bojev, ki so v zadnjih dneh druge svetovne vojne potekali na območju Poljane. Poleg pa je bil tudi kar nekaj političnih veljakov, na čelu s podpredsednico DZ Polonco Komar.

V okviru proslave so Organizacijski odbor „Poljana 2014", Krajevna skupnost Holmec in Športno rekreacijski društvo Holmec, pripravili tudi 22. pohod Svobodi in miru v čast. Udeleženci so že zgodaj zjutraj startali izpred gostišča Pik na nekdanjem mejnem prehodu Holmec, nato po cesti do Loma, mimo kmetij Kušter, Baštej, Stropnik, Bogel, Podvanšek, Naveršnik, Adam, Vodovnik, Hamun, Bivc, Ferjat, kjer so jih pogostili in prijazno sprejeli, do spomenika Svobodi in miru, kamor so prišli v treh urah. In med udeleženci celotnega dogajanja na prizorišču zadnjih bojev v 2. svetovni vojni na evropskih tleh, so bili tudi članice in člani KO ZB za vrednote NOB Gornja Radgona, katerim je, po besedah člana vodstva KO Miha Straha, dogajanje na Koroškem minilo v enkratnem vzdušju.

Izrazil je zahvalo organizatorjem prireditve, ki vsako leto tako slovesno počastijo spomin na prelomne dogodke na slovenskih tleh, ko je bila prelita kri za našo svobodo. Izrazil je prepričanje, da se je spoštovanje do teh zgodovinskih dogodkov uspelo zgraditi tudi pri mlajših generacijah, ki bodo v prihodnost prenesle spomin na zmagovit partizanski boj, ki je vir našega vojaškega znanja ter nekaj, na kar smemo in moramo biti ponosni. Po Strahovem prepričanju, enako je poudarjal tudi slavnostni govornik Verhovnik, dogodki na Poljani pri Prevaljah izpred 69 leti pričajo o upornosti slovenskega naroda in o tem, kako dolga in težka je bila naša pot do svobode ter nam hkrati sporočajo, da se je treba boriti do konca in da je tudi takrat, ko je zmaga že na dosegu roke, treba braniti svoje interese. Žal so dandanes mnogi državljani upravičeno razočarani, saj dogodki izpred slabih sedmih desetletij govorijo povsem drugo, kot se danes dogaja večini prebivalcev samostojne Slovenije.

Seveda nikakor ne smemo pozabiti, da sta naša vojaška zgodovina in zgodovina bojevanja za svobodo in suverenost dolgi, in Koroška je kot slovenska mejna pokrajina, podobno kot tudi Štajerska in Pomurje, mnogokrat odigrala pomembno vlogo. To se je izrazito pokazalo po koncu 1. svetovne vojne, ko je razpadla avstro-ogrska monarhija in je bilo treba vzpostaviti meje nove države Srbov, Hrvatov in Slovencev. V teh bojih so se izkazali borci za našo severno mejo, še posebej general Maister in nadporočnik Franjo Malgaj. Po koroškem plebiscitu so svoje veliko domoljubje in pogum pokazali prebivalci Libelič, ki se niso sprijaznili z novo, nepravično mejo ter z vztrajnostjo leta 1920 dosegli premik prvotno začrtane meje, da so se lahko pridružili državi matičnega naroda. Svoje junaštvo so Korošci dokazali tudi v slovenskem NOB, ko so vso svojo energijo zbrali v uporu proti fašizmu in nacizmu ter se zoperstavili okupatorju. Tudi boji v osamosvojitveni vojni 1991 so na Koroškem potekali v veliki intenzivnosti, tukajšnji vojni dogodki so bili boleči in niso minili brez žrtev na obeh straneh. Koroški pripadniki takratnih slovenskih policijskih enot in slovenske TO so se izkazali v oboroženem spopadu za mejni prehod Holmec, pri zaustavitvi motorizirane kolone JLA in drugih aktivnostih...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Radgonski borci na prizorišču zadnjih bojev