Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prevzeli so novo motorno brizgalno

 

Članice in člani PGD Zenkovci se veselijo nove lepe pridobitve

PGD ZenkovciOb gasilskem domu PGD Zenkovci je potekala posebna slovesnost, na kateri je natanko 99 članic in članov domačega gasilskega društva prevzelo novo motorno brizgalno znamke „Magirus". Za zenkovske gasilce je to bil zelo pomemben dogodek, ki so se ga, poleg domačih gasilcev in krajanov, udeležili številni gostje. V društvu, ki deluje že 116 let, saj je bilo ustanovljeno že davnega leta 1898, vseskozi skrbijo za posodabljanje opreme in tehnike, ter urejenost gasilskega doma, kar jim skupaj s krajani in lokalno skupnostjo tudi uspeva. Za novo motorno brizgalno, ki je nadomestila že zastaralo iz leta 1969, so tako namenili 13.500 evrov. Kot je povedal tajnik PGD Zenkovci Ervin Novak, poleg lastnih sredstev gasilskega društva in gasilske zveze, pa je kar nekaj sredstev prispevala tudi Občina Puconci ter še nekateri sponzorji.

Zanimivo je, da je v gasilskem društvu vsaj po en član vsake družine iz Zenkovcev iz nekaterih pa tudi več družinskih članov. In vsi ti ter še njihovi prijatelji iz okoliških gasilskih društev so se zbrali ob veselem dogodku. Po pozdravnih nagovorih tajnika in predsednika PGD Zenkovci Ervina Novaka in Ivana Pintariča, so prisotne nagovorili tudi: podžupan občine Puconci Bojan Lovenjak, podpredsednik GZS in predsednik Pomurskega regijskega sveta Milan Antolin, častni predsednik GZS Ernes Öri in predstavnik podjetja Vebo-gasilska oprema, ki je doniralo del sredstev za motorko, Roman Cafuta. Med drugim je dejal, da gre za zelo kakovostno motorko, s katero gasilci lahko počnejo praktično vse. Toda, tako Cafuta kot vsi ostali govorci so izrazili željo, da bi zenkovski gasilci novo brizgalno bolj kot za intervencije pri požarih, poplavah in drugih nesrečah, uporabljali za vaje, izobraževanje, usposabljanje in tekmovanja.

Za majhna gasilska društva in majhne kraje je vsekakor vsaka pridobitev dobrodošla in zato so se vsi gasilci in krajani veselili nove motorne brizgalne. Na prireditvi, katero je povezovala mlada gasilka Nina Goričanec, so za glasbeno kulturni spored poskrbeli Nives, Maruša, Jana Tomi Jan in še skupina gasilcev pionirjev iz domačega društva. Pred predajo nove brizgalne, kar sta storila podžupan občine Puconci Bojan Lovenjak in poveljnik PGD Zenkovci, Bojan Lončar, sta jo blagoslovila evangeličanski duhovnik Simon Sever in župnik katoliške župnije Cankova Ivan Kranjec. Po uradnem delu dogodka, so se gasilci in domačini iz Zenkovcev ter okolice poveselili tudi na lepi gasilski veselici, kjer so za prijetno vzdušje in dobro glasbo skrbeli člani glasbene skupine Tropik.

RAZVOJ GASILSTVA V SLOVENIJI
Organizirano gasilstvo ima v Sloveniji stoletno tradicijo, čeprav so začetki gasilstva še mnogo starejši. Prva resnejša pobuda, da bi ustanovili društvo, ki bi skrbelo za gašenje požarov, je nastalo v Ljubljani po velikem požaru v Cukrarni leta 1858. Prvo prostovoljno gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1869 v Metliki, naslednje leto v Ljubljani, nato pa še v Laškem, Ptuju in Mariboru. Ustanovljene so bile tudi deželne gasilske zveze, ki so se po nastanku Kraljevine Jugoslavije (1919) preoblikovale in združile v Jugoslovansko gasilsko zvezo Ljubljana. Na območju današnje Slovenije je leta 1927 delovalo 580 društev z 20.000 gasilci, leta 1937 pa že 942 društev s 30.000 gasilci. Po drugi svetovni vojni, ko je bila leta 1949 ustanovljena Gasilska zveza Slovenije, je bilo v Sloveniji že 54.697 gasilcev. Število gasilcev je do leta 1990 ves čas naraščalo, tega leta pa je doseglo število približno 140.000 registriranih gasilcev v 1.500 društvih. Do ustanovitve prvih poklicnih enot je bilo gasilstvo ves čas svojega razvoja le prostovoljna dejavnost.

Zgodovinski dogodki na območju današnje države Slovenije so povzročili različen razvoj gasilstva na posameznih delih nacionalnega ozemlja. Razlike v razvoju so nastale po prvi svetovni vojni, ko je večji del nacionalnega ozemlja Slovenije predstavljal Dravsko banovino v tedanji Kraljevini Jugoslaviji, manjši (zahodni del) pa je bil del države Italije. Italijanska država je leta 1928 s t.i. Gentilijevim zakonom ukinila vsa tedanja društva, tako tudi gasilska, in gasilska dejavnost je prešla v okvir državnih institucij (Corpo Provinciale Pompieri del Vigili del Fuoco). Gasilci so bili le poklicni, na posameznih, praviloma odročnih območjih (na primer v Čepovanu), pa so bile organizirane rezervne enote obveznikov. Po priključitvi Primorske k matični domovini, leta 1947, se je začela društvena dejavnost na Primorskem ponovno razvijati. Začela so nastajati tudi gasilska društva, vendar teh društev ni bilo več toliko kot prej...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Prevzeli so novo motorno brizgalno