Podobno kot že dvanajst predhodnih let, je Kulturno športno društvo Očeslavci v radgonski občini, tudi letos pripravilo svoj tradicionalni, tokrat že 13. pohod po štirih krajevnih skupnostih (Spodnji Ivanjci, Negova, Cerkvenjak in Kapela), oziroma po treh občinah (Gornja Radgona, Cerkvenjak in Sveti Jurij ob Ščavnici). Že v zgodnjem dopoldanskem času, ko so se zbrali pred Vaškim domom v Očeslavcih, je udeležence nagovoril predsednik KŠD Očeslavci Robert Lovrec, ki je prisotne seznanil s potekom trase. In po dobrem okrepčilu (tako tekočem, kot kulinaričnem) se je 60 pohodnic in pohodnikov vseh starosti podalo na pot.
Prevzeli so novo motorno brizgalno
Članice in člani PGD Zenkovci se veselijo nove lepe pridobitve
Ob gasilskem domu PGD Zenkovci je potekala posebna slovesnost, na kateri je natanko 99 članic in članov domačega gasilskega društva prevzelo novo motorno brizgalno znamke „Magirus". Za zenkovske gasilce je to bil zelo pomemben dogodek, ki so se ga, poleg domačih gasilcev in krajanov, udeležili številni gostje. V društvu, ki deluje že 116 let, saj je bilo ustanovljeno že davnega leta 1898, vseskozi skrbijo za posodabljanje opreme in tehnike, ter urejenost gasilskega doma, kar jim skupaj s krajani in lokalno skupnostjo tudi uspeva. Za novo motorno brizgalno, ki je nadomestila že zastaralo iz leta 1969, so tako namenili 13.500 evrov. Kot je povedal tajnik PGD Zenkovci Ervin Novak, poleg lastnih sredstev gasilskega društva in gasilske zveze, pa je kar nekaj sredstev prispevala tudi Občina Puconci ter še nekateri sponzorji.
Zanimivo je, da je v gasilskem društvu vsaj po en član vsake družine iz Zenkovcev iz nekaterih pa tudi več družinskih članov. In vsi ti ter še njihovi prijatelji iz okoliških gasilskih društev so se zbrali ob veselem dogodku. Po pozdravnih nagovorih tajnika in predsednika PGD Zenkovci Ervina Novaka in Ivana Pintariča, so prisotne nagovorili tudi: podžupan občine Puconci Bojan Lovenjak, podpredsednik GZS in predsednik Pomurskega regijskega sveta Milan Antolin, častni predsednik GZS Ernes Öri in predstavnik podjetja Vebo-gasilska oprema, ki je doniralo del sredstev za motorko, Roman Cafuta. Med drugim je dejal, da gre za zelo kakovostno motorko, s katero gasilci lahko počnejo praktično vse. Toda, tako Cafuta kot vsi ostali govorci so izrazili željo, da bi zenkovski gasilci novo brizgalno bolj kot za intervencije pri požarih, poplavah in drugih nesrečah, uporabljali za vaje, izobraževanje, usposabljanje in tekmovanja.
Za majhna gasilska društva in majhne kraje je vsekakor vsaka pridobitev dobrodošla in zato so se vsi gasilci in krajani veselili nove motorne brizgalne. Na prireditvi, katero je povezovala mlada gasilka Nina Goričanec, so za glasbeno kulturni spored poskrbeli Nives, Maruša, Jana Tomi Jan in še skupina gasilcev pionirjev iz domačega društva. Pred predajo nove brizgalne, kar sta storila podžupan občine Puconci Bojan Lovenjak in poveljnik PGD Zenkovci, Bojan Lončar, sta jo blagoslovila evangeličanski duhovnik Simon Sever in župnik katoliške župnije Cankova Ivan Kranjec. Po uradnem delu dogodka, so se gasilci in domačini iz Zenkovcev ter okolice poveselili tudi na lepi gasilski veselici, kjer so za prijetno vzdušje in dobro glasbo skrbeli člani glasbene skupine Tropik.
RAZVOJ GASILSTVA V SLOVENIJI
Organizirano gasilstvo ima v Sloveniji stoletno tradicijo, čeprav so začetki gasilstva še mnogo starejši. Prva resnejša pobuda, da bi ustanovili društvo, ki bi skrbelo za gašenje požarov, je nastalo v Ljubljani po velikem požaru v Cukrarni leta 1858. Prvo prostovoljno gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1869 v Metliki, naslednje leto v Ljubljani, nato pa še v Laškem, Ptuju in Mariboru. Ustanovljene so bile tudi deželne gasilske zveze, ki so se po nastanku Kraljevine Jugoslavije (1919) preoblikovale in združile v Jugoslovansko gasilsko zvezo Ljubljana. Na območju današnje Slovenije je leta 1927 delovalo 580 društev z 20.000 gasilci, leta 1937 pa že 942 društev s 30.000 gasilci. Po drugi svetovni vojni, ko je bila leta 1949 ustanovljena Gasilska zveza Slovenije, je bilo v Sloveniji že 54.697 gasilcev. Število gasilcev je do leta 1990 ves čas naraščalo, tega leta pa je doseglo število približno 140.000 registriranih gasilcev v 1.500 društvih. Do ustanovitve prvih poklicnih enot je bilo gasilstvo ves čas svojega razvoja le prostovoljna dejavnost.
Zgodovinski dogodki na območju današnje države Slovenije so povzročili različen razvoj gasilstva na posameznih delih nacionalnega ozemlja. Razlike v razvoju so nastale po prvi svetovni vojni, ko je večji del nacionalnega ozemlja Slovenije predstavljal Dravsko banovino v tedanji Kraljevini Jugoslaviji, manjši (zahodni del) pa je bil del države Italije. Italijanska država je leta 1928 s t.i. Gentilijevim zakonom ukinila vsa tedanja društva, tako tudi gasilska, in gasilska dejavnost je prešla v okvir državnih institucij (Corpo Provinciale Pompieri del Vigili del Fuoco). Gasilci so bili le poklicni, na posameznih, praviloma odročnih območjih (na primer v Čepovanu), pa so bile organizirane rezervne enote obveznikov. Po priključitvi Primorske k matični domovini, leta 1947, se je začela društvena dejavnost na Primorskem ponovno razvijati. Začela so nastajati tudi gasilska društva, vendar teh društev ni bilo več toliko kot prej...
