Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Za prometno varnost šteje vsak meter

 

Odprli so odsek regionalke med Lidlom in Arcontom

Cesta GR - ArcontNa posebni slovesnosti ob krožišču pri Arcontu IP, kjer so za kratek glasbeni program poskrbeli učenci Glasbene šole Gornja Radgona, so direktor Direkcije Republike Slovenije za ceste mag. Gregor Ficko, župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš, predsednica Sveta KS Gornja Radgona, Dragica Černe, in predstavnik DDC Matej Lapajne, uradno predali namenu urejen odsek glavne državne ceste med Gornjo Radgono in Radenci.

Gre za že 2. etapo na tej regionalni cesti med Lidlom in Arcontom, v okviru katere so v dolžini 775 metrov uredili vozišče, kolesarsko stezo s pločnikom in sanirali voziščno konstrukcijo. Gradbena dela v vrednosti skoraj 450.000 evrov je izvedla družba Asfalti Ptuj s partnerjem IPI; v celoti pa jih je financirala Direkcija Republike Slovenije za ceste. Prvo etapo, od krožišča do Lidla, v dolžni 335 metrov je Strabag A.G. z SGP Pomgradom uredil že leta 2008. Nekaj več kot polovico 542.000 evrov vredne investicije je takrat sofinancirala občina Gornja Radgona. Vendar pa projekt še ni povsem dokončan.

„Zelo sem vesel, da sem tukaj v Gornji Radgoni, kjer smo v zadnjih devetih letih koliko delam na prometnem ministrstvu naredili največ med vsemi občinami, in tako odpirali največ cestnih odsekov. Vse kar smo si zastavili smo tudi realizirali. Želeli bi si samo, da bi v državi imeli več županov, kot je radgonski Anton Kampuš, ki vedno zna kako je potrebno skrbeti za svojo občino“, je o Radgoni in županu Kampušu, med odprtjem zadnjega odseka, med drugim povedal prvi mož Direkcije za ceste RS, mag. Gregor Ficko, sam Kampuš pa je tudi izrazil zadovoljstvo, da tudi v času krize in omejenih državnih investicij, vseskozi nekaj delajo na območju radgonske občine. Dodal je tudi, da za prometno varnost občanov šteje vsak meter ceste...

Zanimivo je tudi, da je vodja sektorja za investicije z Direkcije za ceste RS Tomaž Willenpart prišel na dogodek z ustnim zagotovilom Slovenskih železnic, da dajejo zeleno luč za prestavitev železniške proge v industrijsko cono. Kar tudi pomeni, da ima direkcija za ceste dovoljenje za vgradnjo gume s tako imenovanim pogreznjenim žlebom na železniški tir, kar naj bi izboljšalo varnost kolesarjev pri prečkanju železniške proge. Z deli pa bodo morali počakati, dokler ne bodo imeli tudi uradnega dovoljenja ter denarja. Pričakujejo pa, da se bo vse skupaj končano že prihodnje leto. Tako se je še enkrat izpostavilo, da se pritiski včasih izplačajo, posebej pa je potrebno pripraviti dobre projekte in pripraviti svoj delež sredstev...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Za prometno varnost šteje vsak meter