Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Popovu bodo znova sodili!

( 1 Ocena ) 

Potrjena sodba oproščenemu generalu Trifunoviću, za obsojenega polkovnika Popova pa je sodba vrnjena v novo obravnavo

Popov - TrifunovićVišje sodišče v Mariboru je polovično odločilo v razvpiti kazenski zadevi, kjer se je na murskosoboškem okrožnem sodišču sodilo visokima častnikoma JLA, general-majorju Vladimirju Trifunoviću, in polkovniku Berislavu Popovu. Potrdilo je namreč oprostilno sodbo, ki jo je okrožno sodišče lani izreklo Trifunoviću, za soobtoženega, nekdanjega polkovnika JLA Popova, pa je višje sodišče prvostopenjsko obsodilno sodbo razveljavilo in jo vrnilo na prvo stopnjo, kar pomeni, da mu bodo sodili znova. Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki mu je predsedoval predsednik omenjenega sodišča, sodnik Branko Palatin, so lani Popova spoznali krivega za vojna hudodelstva proti civilnemu prebivalstvu junija in julija 1991 in mu dosodili pet leta zapora, generalmajorja Trifunovića pa so takrat oprostili. Po obsodilni sodbi, nam je Berislav Popov, ki se je enako kot soobtoženi Trifunović izogibal sodnih obravnav, in so jima sodili v odsotnosti, povedal kako razume sodnika Palatina, ki da je moral nekoga obsoditi. Sam je vseskozi zanikal kakršnokoli krivdo in je pričakoval, da je višje sodišče ne bo potrdilo.

Spomnimo, da se je dolgotrajna sodna obravnava lani končala, po dobrih 22 letih od storitve očitanih kaznivih dejanj, ter po maratonskem sojenju, na kar sodišče ni moglo vplivati, nekdanjega polkovnika JLA Berislava Popova spoznali krivega za vojna hudodelstva proti civilnemu prebivalstvu junija in julija 1991 in mu prisodili pet leta zapora, generalmajorja Vlada Trifunovića pa so oprostili vseh obtožb. Kot je ob izreku sodbe povedal sodnik Palatin, je Popov v spopadih med osamosvojitveno vojno v Gornji Radgoni kršil pravila mednarodnega vojnega in humanitarnega prava. Trifunoviča, ki je bil nadrejeni Popovu, je sodišče oprostilo vseh obtožb, saj podrejenemu ni izdal nobenega ukaza, ki bi kršil določila mednarodnega vojnega prava.
Kot je znano je Trifunovića, poveljnika 32. korpusa v Varaždinu, in Popova, ki je med 27. junijem in 3. julijem 1991 vodil 32. motorizirano brigado do Gornje Radgone, obtožnica bremenila, da sta kot odgovorni vojaški osebi v oboroženem spopadu med SFRJ in Republiko Slovenijo delovala v nasprotju s pravili mednarodnega in vojnega prava, ker nista zaščitila civilnega prebivalstva in objektov. Zaradi tega sta umrla dva civilista, povzročena je bila tudi velika materialna škoda, tožilstvo pa jima je očitalo tudi opustitev ukrepov, ker nista preprečila ropanja civilnih objektov, pri čemer so med drugim izropali tudi brezcarinsko prodajalno na mejnem prehodu v Gornji Radgoni. V sklepni besedi je višji državni tožilec Žarko Bejek umaknil obtožbo za poškodbo cerkvenega zvonika v Gornji Radgoni, ker da so tam potekali spopadi. Za vse ostale očitke pa je trdil, da so jih dokazali. Popovu je pripisal, da je med prodiranjem proti mejnemu prehodu z Avstrijo kot poveljnik tankovske kolone streljal na civilno prebivalstvo in obstreljeval stanovanjske hiše, pri čemer sta bila ubita Janez Svetina v Gornji Radgoni in Alojz Gaube v Radencih. Tožilčev očitek generalu Trifunoviču pa je bil, da je Popovu izdal take ukaze. Ob tem je Bejek poudaril, da so poveljniki vojaških sil dolžni spoštovati določila mednarodnega vojnega prava. Oba je še obtožil, da sta dovolila plenjenje opustošene brezcarinske prodajalne v Gornji Radgoni. Zato je za Popova predlagal sedem, za Trifunovića pa šest let zaporne kazni.
Povsem drugače je trdil zagovornik Trifunovića Gorazd Fišer, ki je v sklepni besedi predlagal oprostitev svoje stranke, ker da Trifunoviću očitano dejanje sploh ni kaznivo, saj mu očita opustitev dejanja, ne pa izvršitev, pa tudi dokazov, ki bi ga bremenili, naj ne bi bilo. Že pred tem pa je Fišer zatrdil, da sploh ni šlo za spopad med državama, ker da Slovenija takrat še ni bila priznana. Zato je, po njegovem, tožilstvo obtožnico zgradilo na napačnih temeljih, saj Slovenija junija in julija 1991 še ni bila uradno priznana kot država, zato takrat med vojno za samostojno Slovenijo naj ne bi veljala določila mednarodnega vojnega prava. Fišer je Trifunoviča še branil, da je kot general le posredoval ukaze, ki jih je dobil od svojega nadrejenega v Zagrebu, ki je bil slovenski general v JLA Konrad Kolšek. Enako je trdil tudi zagovornik Popova, odvetnik Danilo Hari, ki je prav tako predlagal oprostitev njegovega varovanca. Po njegovih besedah je bila obtožba nezakonita tako iz formalnih kot dokaznih razlogov, saj Popov ni ukazoval napadov na civilne osebe in objekte, prav tako pa pripadniki JLA v Gornji Radgoni v spopadih naj ne bi streljali prvi niti kradli blaga iz trgovin in stanovanj. „Nihče ni dokazal, kdo je med streljanjem uničeval civilne objekte in kdo je pozneje ropal. Ob tem Popov nikoli ni ukazal streljanje na ubita civila, saj sta se slednja znašla v coni spopada", je v daljši zaključni besedil, med drugim dejal Hari, ki je dodal, da njegov varovanec ni ubijal civilistov in streljal na slepo, ampak le vračal ogenj, ko mu je grozila nevarnost.
Kljub vsemu mu sodni senat ni sledil, a je pri izreku kazni upošteval nekdanji zakon SFRJ, ki je milejši, in Popovu dosodil najnižjo možno kazen (zagroženo je do 20 let), pri Trifunoviću pa ni ugotovil kršenja pravil mednarodnega in civilnega prava. Pri razsodbi se je senat, poleg na izjave številnih prič, katerih izjave o tem, katera stran je prva uporabila orožje in izbiri ciljev, so se precej razlikovale, opiral tudi na mnenji izvedencev za vojno in vojaško doktrino o poveljevanju v JLA in konkretno o prodoru oklepne enote Popova na mejni prehod Gornja Radgona leta 1991 ter o tem, kdaj so kakšni cilji v vojaških spopadih vojaški ali civilni in zato zaščiteni. Po mnenju izvedencev je bila uporaba bojnih sredstev enote JLA sporna, ker sta pri tem umrla dva civilista in ker vojska pri streljanju ni izbirala ciljev, poleg tega je zlorabila oznako Rdečega križa, ko je enoti na mejnem prehodu pripeljala vojaški material. Po mnenju izvedencev je za kršitve odgovoren tako tisti, ki je sporne ukaze izdal, kot tisti, ki jih je izvrševal.
Obtoženima so sodili v odsotnosti, njihove izpovedi pa so prebrali na sodišču. Zdaj 75-letni Trifunović je preiskovalnemu sodniku v Beogradu leta 2008 povedal, da je le izvrševal ukaze izvršnega sveta SFRJ in vojaškega vrha JLA, saj je bila takrat to enotna država, da je enota JLA odgovarjala s streljanjem le, ko se je branila, in da je šlo v Sloveniji za oborožen odpor proti legalni vojski. Popov, zdaj je star 70 let, pa se je, prav tako pred srbskim preiskovalnim sodnikom, zagovarjal, da je zgolj izpolnjeval ukaze za zavarovanje državne meje, da o smrti dveh civilistov ni vedel ničesar, da se je njegova enota le branila, v mestu pa da so vzeli le hrano in pijačo, ker so bili obkoljeni, o kraji zlatnine in drugih predmetov pa ni vedel ničesar. Tako Trifunovič kot Popov sta bila že na Hrvaškem obsojena zaradi vojnih zločinov, ki naj bi jih zakrivila kot častnika JLA vojašnice v Varaždinu med agresijo JLA v južni sosedi. Doma, v Srbiji, pa sta bila general in polkovnik obsojena, ker sta dovolila umik enot JLA iz Varaždina nazaj v Srbijo. Sicer sta bila kasneje pomiloščena in prisojena jima je bila odškodnina za čas prebit v priporu.
Sodba iz Murske Sobote je sedaj pravnomočna za Trifunovića, Popovu pa bodo sodili znova, tako da bodo stroški postopka še višji. Višji sodniki bi lahko tudi sami izrekli ustrezno sodbo če so že menili, da prvostopenjska ni pravilna, saj takrat ne bilo novih stroškov. Že do sedaj so omenjeni stroški bili zelo visoki in bremenijo državni proračun.

POPOV: KDO JE KRIV ZA MOJE ŽRTVE?

Obsojeni polkovnik JLA v posebnem pogovoru komentiral in zavrnil sodbo, češ da so sodniki morali opravičiti stroške in čas

Po lanskem izreku sodbe na okrožnem sodišču v Murski Soboti po kateri je nekdanji poveljnik 32. motorizirane brigade JLA, ki se je iz Varaždina prebila do Gornje Radgone, polkovnik Berislav Popov, bil spoznan za krivega in obsojen na pet let zapora, smo v Novi Beograd, kjer v lepem hčerinem stanovanju na Gandijevi ulici, živi s soprogo, poklicali glavnega akterja dogajanja v Gornji Radgoni v času osamosvojitvene vojne. V nasprotju s trditvami, da gre za strah in trepet med oficirji, za brezkompromisnega in ostrega borca, pravega profesionalca med vojaki, katerega ime so v Gornji Radgoni in okolici med vojno in po njej omenjali s strahospoštovanjem, smo naleteli na prijaznega in razumevajočega upokojenca, ki je brez dlake na jeziku komentiral tako dogajanje izpred 23 let, kot maratonsko sojenje in obsodilno sodbo. Potožil je, da ga je vse od vojne „trlo" sojenje, na Hrvaškem, v Srbiji in Sloveniji, ker da so ga nenehno „gnjavili z raznimi zaslišanji in dopolnili izjav". Ostal je brez vsega, tako v Varaždinu, kot v Banjaluki, kjer je služboval. Veliko časa je živel v nemogočih pogojih, šele sedaj ko sta se z ženo preselila v najlepši del Beograda, mu je lepo in udobno.
Nerad se spominja dogodkov izpred dobrih 22 let, a kljub vsemu vztraja pri svojem videnju dogajanja. „Jaz sem bil legalen poveljnik legalne vojske, kar se za druge ne bi moglo reči. Nikoli si nisem mislil, da bo do tega prišlo, a iz svoje kože ne morem. Bil sem operativec in sem moral na teren, kar drugim ni bilo potrebno, zato sem tudi bil obsojen. Obsodba zoper mene je samo satisfakcija ali zadoščenje za resnično nesrečo Gornje Radgone. Nihče pa se ne vpraša kdo je za to dejansko kriv; jaz zanesljivo ne. Ker me je odvetnik Hari sproti obveščal o dogajanju na sodišču, sem bil odlično seznanjen z vsem. Posebej so me motile nekatere priče, ki sploh niso bile v Gornji Radgoni ali na terenu sploh, temveč so se naučile na pamet kaj morajo povedati. Sam trdim, da so povsod kjer se strelja tudi žrtve in materialna škoda. Hudo mi je, da sta umrli dve civilni osebi, ki so se verjetno nahajale med tistimi, ki so streljali po nas. Ali se je kdo vprašal kje so naše žrtve, saj sem imel pet mrtvih, 12 ranjenih in 30 ujetih vojakov in starešin. Ta sodba v Murski Soboti je nepravična in to je vsem jasno, a so sodniki morali opravičiti dolgotrajnost postopka in seveda stroške, ki so gotovo visoki", nam je takrat razlagal upokojeni polkovnik Popov, ki bi si najraje ogledal spominsko obeležje „Nikoli več" v Gornji Radgoni.
Ob koncu je še dodal, kako verjame, da „pravica vedno zmaga", in zato pričakuje, da bo pritožbeni senat višjega sodišča, sodbo spremenil v oprostilno..., in mogoče takrat res pride pogledat omenjeni spomenik.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Popovu bodo znova sodili!