Rozalija Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni obeležila lep življenjski jubilej

Zalika LutarOb zadnjih izdihljajih letošnjega poletja je lep življenjski jubilej, 95. rojstni dan praznovala Rozalija, vsi jo poznajo kot Zaliko, Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. Vse dobro, predvsem pa še veliko zdravja, so ji voščili mnogi svojci, prijatelji, znanci, sosedje..., obiskala pa jo je tudi delegacija rdečega križa. Ob tej priložnosti je pravo slovesnost pripravila Zalikina prijazna vnukinja Olga, pri kateri preživlja jesen življenja, ter njen mož Janko Fekonja in pravnukinja Simona. Zaliki so čestitali predstavniki rdečega križa, predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci –Zbigovci, Janko Auguštin, ki ji je v imenu RK izročil darilo, sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, Katja Makovec, ter poverjenika RK Tončka in Franc Breznik.

Pri 95 brez očal prebira Slovenske novice

Množice ljubiteljev vrhunskih vin, dobre kulinarike in zabave uživale na 8. Salonu Traminec v Radencih, kjer so ob odlični hrani in glasbi poskusili kar 107 vzorcev traminca

Salon Traminec 2017Minuli ponedeljek pozno popoldan in vse tja do polnoči, je v Zdravilišču Radenci že osmič potekal Salon Traminec, ki vsako leto ponudi najboljše tramince tako iz kleti slovenskih, kot tudi tujih vinarjev. Množice več kot 1000 obiskovalcev od blizu in daleč, predvsem prave ljubitelje vrhunske vinske kapljice, odlične kulinarike in zabave, so na novi lokaciji čakali izbrani traminci, vrhunska slovenska kulinarika, Mala šola vinskih okusov, glasbeni program pa je obogatila Neisha, dogodek pa je zaznamoval tudi nastop vitezinj in vitezov pesniškega turnirja.
Res je sicer organizatorjem in tudi ljubiteljem traminca tokrat ponagajalo vreme, saj se je dež vlil prav v času, ko bi se prireditev morala začeti. Zato so vse iz čudovitega naravnega okolja moral prenesti pod streho, tako da niti močen dež ni mogel do živega tokratnim gostom Salona traminec.

Salon Traminec letos prvič v Radencih

Gasilci z Janževega Vrha skuhali najboljši golaž!

Radgonska nočGotovo bi družabno življenje v Gornji Radgoni, brez sejemskih prireditev, bilo bistveno bolj revno in suhoparno. K sreči pa se na Pomurskem sejmišču odvijajo številne sejemske prireditve, v okviru katerih potekajo tudi mnogi spremljevalni dogodki. In tako je bilo tudi ob letošnjem, jubilejnem 55. mednarodnem kmetijsko – živilskem sejmu Agra med 26. in 31. avgustom. V šestih dneh se je namreč, v organizaciji Sejma Agra, zvrstilo veliko veselih in prijetnih dogodkov, tako da so na svoje prišli vsi obiskovalci, od najmlajših do nekoliko starejših in najstarejših. Skratka zadnji teden letošnjega avgusta je bil največji zabavni teden v Gornji Radgoni, v ospredju pa je bila „Radgonska noč", ki se je po nekaj letih spet vrnila v mesto ob Muri.

Letošnja Radgonska noč v znamenju skupine Magazin in Majolkine golažiade

Od Slovenskih Goric, do očaka Triglava!

TD Majolka na TriglavuTrditev, da dokler ne obiščeš najvišjega slovenskega vrha Triglav, nisi pravi Slovenec, je gnal nekaj članov Turističnega društva Majolka iz okolice Gornje Radgone, da so se iz Slovenskih Goric podali na dvodnevno potepanje na slovenskega očaka Triglav. Svojo pot so aktivisti omenjenega turističnega društva pričeli na Pokljuki, pa do Vodnikove koče in nato do Kredarice, kjer so prenočili.

Člani TD Majolka postali Slovenci, saj so obiskali Aljažev stolp

Med 32 ekipami iz Panonske nižine so se najbolje izkazali gasilci iz Doline

Ribja čorbaČeprav je Lendava svetovna prestolnica bograča, torej znamenite prekmurske in madžarske mesne jedi, to ne pomeni, da v najbolj vzhodnem slovenskem mestu nimajo radi tudi ribjih jedi. Nekoč Panonsko morje in današnja reka Mura nudi namreč kakovostno ribo, ki jo domačini pripravljajo na različne načine, posebnost pa je tudi ribja čorba. In tako je Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Lendava minuli konec tedna organizirala tradicionalno zabavno-kulinarično prireditev, že 11. Mednarodno tekmovanje v kuhanju ribje čorbe. Na zelenici pred „Trgovino pri žagi" v Lendavi se je zbralo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki so ob pokušnji ribje čorbe in ostalih dobrot spremljali nastope folklornih skupin in ljudskih pevcev, ki so peli in plesali plese iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Najmlajši so se lahko zabavali na številnih točkah, tekmovanja v kuhanju te tradicionalne ribje jedi Panonske nižine se je udeležilo kar 32 ekip.

Po Lendavi je zadišalo po ribji čorbi

Godbeniki so Ludvika presenetili in zbudili ob pol noči!

Ludvik KrambergerO družini Kramberger, ki izvira iz Ženjaka pri Benediktu, je gotovo po vsej državi, pa tudi širše veliko znanega. Ne le zaradi očeta enajstih otrok Franca iz viničarske družine, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja izdelal pravo letalo in se pognal v višave, in ki je bil za tiste čase pravi genij, saj je ob kolarstvu, katerega se je izučil, obvladal še več kot 20 rokodelskih poklicev in zato bil cenjen v okolici. Pa tudi ne le zaradi njegovega sina, dobrotnika iz Negove, Iveka, katerega so kot kandidata za predsednika države ustrelili v Jurovskem Dolu, temveč tudi zaradi devetega izmed 11 otrok, Ludvika, ki je najprej bil kovač, nato strojni tehnik, v zadnjega približno pol stoletja pa je, zlasti med starejšo in podeželsko populacijo, izjemno cenjen kot dopisnik in fotograf.

Starosta pisane besede in fotografije Ludvik Kramberger je obeležil častitljivih 80 let

V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Popovu bodo znova sodili!

( 1 Ocena ) 

Potrjena sodba oproščenemu generalu Trifunoviću, za obsojenega polkovnika Popova pa je sodba vrnjena v novo obravnavo

Popov - TrifunovićVišje sodišče v Mariboru je polovično odločilo v razvpiti kazenski zadevi, kjer se je na murskosoboškem okrožnem sodišču sodilo visokima častnikoma JLA, general-majorju Vladimirju Trifunoviću, in polkovniku Berislavu Popovu. Potrdilo je namreč oprostilno sodbo, ki jo je okrožno sodišče lani izreklo Trifunoviću, za soobtoženega, nekdanjega polkovnika JLA Popova, pa je višje sodišče prvostopenjsko obsodilno sodbo razveljavilo in jo vrnilo na prvo stopnjo, kar pomeni, da mu bodo sodili znova. Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki mu je predsedoval predsednik omenjenega sodišča, sodnik Branko Palatin, so lani Popova spoznali krivega za vojna hudodelstva proti civilnemu prebivalstvu junija in julija 1991 in mu dosodili pet leta zapora, generalmajorja Trifunovića pa so takrat oprostili. Po obsodilni sodbi, nam je Berislav Popov, ki se je enako kot soobtoženi Trifunović izogibal sodnih obravnav, in so jima sodili v odsotnosti, povedal kako razume sodnika Palatina, ki da je moral nekoga obsoditi. Sam je vseskozi zanikal kakršnokoli krivdo in je pričakoval, da je višje sodišče ne bo potrdilo.

Spomnimo, da se je dolgotrajna sodna obravnava lani končala, po dobrih 22 letih od storitve očitanih kaznivih dejanj, ter po maratonskem sojenju, na kar sodišče ni moglo vplivati, nekdanjega polkovnika JLA Berislava Popova spoznali krivega za vojna hudodelstva proti civilnemu prebivalstvu junija in julija 1991 in mu prisodili pet leta zapora, generalmajorja Vlada Trifunovića pa so oprostili vseh obtožb. Kot je ob izreku sodbe povedal sodnik Palatin, je Popov v spopadih med osamosvojitveno vojno v Gornji Radgoni kršil pravila mednarodnega vojnega in humanitarnega prava. Trifunoviča, ki je bil nadrejeni Popovu, je sodišče oprostilo vseh obtožb, saj podrejenemu ni izdal nobenega ukaza, ki bi kršil določila mednarodnega vojnega prava.
Kot je znano je Trifunovića, poveljnika 32. korpusa v Varaždinu, in Popova, ki je med 27. junijem in 3. julijem 1991 vodil 32. motorizirano brigado do Gornje Radgone, obtožnica bremenila, da sta kot odgovorni vojaški osebi v oboroženem spopadu med SFRJ in Republiko Slovenijo delovala v nasprotju s pravili mednarodnega in vojnega prava, ker nista zaščitila civilnega prebivalstva in objektov. Zaradi tega sta umrla dva civilista, povzročena je bila tudi velika materialna škoda, tožilstvo pa jima je očitalo tudi opustitev ukrepov, ker nista preprečila ropanja civilnih objektov, pri čemer so med drugim izropali tudi brezcarinsko prodajalno na mejnem prehodu v Gornji Radgoni. V sklepni besedi je višji državni tožilec Žarko Bejek umaknil obtožbo za poškodbo cerkvenega zvonika v Gornji Radgoni, ker da so tam potekali spopadi. Za vse ostale očitke pa je trdil, da so jih dokazali. Popovu je pripisal, da je med prodiranjem proti mejnemu prehodu z Avstrijo kot poveljnik tankovske kolone streljal na civilno prebivalstvo in obstreljeval stanovanjske hiše, pri čemer sta bila ubita Janez Svetina v Gornji Radgoni in Alojz Gaube v Radencih. Tožilčev očitek generalu Trifunoviču pa je bil, da je Popovu izdal take ukaze. Ob tem je Bejek poudaril, da so poveljniki vojaških sil dolžni spoštovati določila mednarodnega vojnega prava. Oba je še obtožil, da sta dovolila plenjenje opustošene brezcarinske prodajalne v Gornji Radgoni. Zato je za Popova predlagal sedem, za Trifunovića pa šest let zaporne kazni.
Povsem drugače je trdil zagovornik Trifunovića Gorazd Fišer, ki je v sklepni besedi predlagal oprostitev svoje stranke, ker da Trifunoviću očitano dejanje sploh ni kaznivo, saj mu očita opustitev dejanja, ne pa izvršitev, pa tudi dokazov, ki bi ga bremenili, naj ne bi bilo. Že pred tem pa je Fišer zatrdil, da sploh ni šlo za spopad med državama, ker da Slovenija takrat še ni bila priznana. Zato je, po njegovem, tožilstvo obtožnico zgradilo na napačnih temeljih, saj Slovenija junija in julija 1991 še ni bila uradno priznana kot država, zato takrat med vojno za samostojno Slovenijo naj ne bi veljala določila mednarodnega vojnega prava. Fišer je Trifunoviča še branil, da je kot general le posredoval ukaze, ki jih je dobil od svojega nadrejenega v Zagrebu, ki je bil slovenski general v JLA Konrad Kolšek. Enako je trdil tudi zagovornik Popova, odvetnik Danilo Hari, ki je prav tako predlagal oprostitev njegovega varovanca. Po njegovih besedah je bila obtožba nezakonita tako iz formalnih kot dokaznih razlogov, saj Popov ni ukazoval napadov na civilne osebe in objekte, prav tako pa pripadniki JLA v Gornji Radgoni v spopadih naj ne bi streljali prvi niti kradli blaga iz trgovin in stanovanj. „Nihče ni dokazal, kdo je med streljanjem uničeval civilne objekte in kdo je pozneje ropal. Ob tem Popov nikoli ni ukazal streljanje na ubita civila, saj sta se slednja znašla v coni spopada", je v daljši zaključni besedil, med drugim dejal Hari, ki je dodal, da njegov varovanec ni ubijal civilistov in streljal na slepo, ampak le vračal ogenj, ko mu je grozila nevarnost.
Kljub vsemu mu sodni senat ni sledil, a je pri izreku kazni upošteval nekdanji zakon SFRJ, ki je milejši, in Popovu dosodil najnižjo možno kazen (zagroženo je do 20 let), pri Trifunoviću pa ni ugotovil kršenja pravil mednarodnega in civilnega prava. Pri razsodbi se je senat, poleg na izjave številnih prič, katerih izjave o tem, katera stran je prva uporabila orožje in izbiri ciljev, so se precej razlikovale, opiral tudi na mnenji izvedencev za vojno in vojaško doktrino o poveljevanju v JLA in konkretno o prodoru oklepne enote Popova na mejni prehod Gornja Radgona leta 1991 ter o tem, kdaj so kakšni cilji v vojaških spopadih vojaški ali civilni in zato zaščiteni. Po mnenju izvedencev je bila uporaba bojnih sredstev enote JLA sporna, ker sta pri tem umrla dva civilista in ker vojska pri streljanju ni izbirala ciljev, poleg tega je zlorabila oznako Rdečega križa, ko je enoti na mejnem prehodu pripeljala vojaški material. Po mnenju izvedencev je za kršitve odgovoren tako tisti, ki je sporne ukaze izdal, kot tisti, ki jih je izvrševal.
Obtoženima so sodili v odsotnosti, njihove izpovedi pa so prebrali na sodišču. Zdaj 75-letni Trifunović je preiskovalnemu sodniku v Beogradu leta 2008 povedal, da je le izvrševal ukaze izvršnega sveta SFRJ in vojaškega vrha JLA, saj je bila takrat to enotna država, da je enota JLA odgovarjala s streljanjem le, ko se je branila, in da je šlo v Sloveniji za oborožen odpor proti legalni vojski. Popov, zdaj je star 70 let, pa se je, prav tako pred srbskim preiskovalnim sodnikom, zagovarjal, da je zgolj izpolnjeval ukaze za zavarovanje državne meje, da o smrti dveh civilistov ni vedel ničesar, da se je njegova enota le branila, v mestu pa da so vzeli le hrano in pijačo, ker so bili obkoljeni, o kraji zlatnine in drugih predmetov pa ni vedel ničesar. Tako Trifunovič kot Popov sta bila že na Hrvaškem obsojena zaradi vojnih zločinov, ki naj bi jih zakrivila kot častnika JLA vojašnice v Varaždinu med agresijo JLA v južni sosedi. Doma, v Srbiji, pa sta bila general in polkovnik obsojena, ker sta dovolila umik enot JLA iz Varaždina nazaj v Srbijo. Sicer sta bila kasneje pomiloščena in prisojena jima je bila odškodnina za čas prebit v priporu.
Sodba iz Murske Sobote je sedaj pravnomočna za Trifunovića, Popovu pa bodo sodili znova, tako da bodo stroški postopka še višji. Višji sodniki bi lahko tudi sami izrekli ustrezno sodbo če so že menili, da prvostopenjska ni pravilna, saj takrat ne bilo novih stroškov. Že do sedaj so omenjeni stroški bili zelo visoki in bremenijo državni proračun.

POPOV: KDO JE KRIV ZA MOJE ŽRTVE?

Obsojeni polkovnik JLA v posebnem pogovoru komentiral in zavrnil sodbo, češ da so sodniki morali opravičiti stroške in čas

Po lanskem izreku sodbe na okrožnem sodišču v Murski Soboti po kateri je nekdanji poveljnik 32. motorizirane brigade JLA, ki se je iz Varaždina prebila do Gornje Radgone, polkovnik Berislav Popov, bil spoznan za krivega in obsojen na pet let zapora, smo v Novi Beograd, kjer v lepem hčerinem stanovanju na Gandijevi ulici, živi s soprogo, poklicali glavnega akterja dogajanja v Gornji Radgoni v času osamosvojitvene vojne. V nasprotju s trditvami, da gre za strah in trepet med oficirji, za brezkompromisnega in ostrega borca, pravega profesionalca med vojaki, katerega ime so v Gornji Radgoni in okolici med vojno in po njej omenjali s strahospoštovanjem, smo naleteli na prijaznega in razumevajočega upokojenca, ki je brez dlake na jeziku komentiral tako dogajanje izpred 23 let, kot maratonsko sojenje in obsodilno sodbo. Potožil je, da ga je vse od vojne „trlo" sojenje, na Hrvaškem, v Srbiji in Sloveniji, ker da so ga nenehno „gnjavili z raznimi zaslišanji in dopolnili izjav". Ostal je brez vsega, tako v Varaždinu, kot v Banjaluki, kjer je služboval. Veliko časa je živel v nemogočih pogojih, šele sedaj ko sta se z ženo preselila v najlepši del Beograda, mu je lepo in udobno.
Nerad se spominja dogodkov izpred dobrih 22 let, a kljub vsemu vztraja pri svojem videnju dogajanja. „Jaz sem bil legalen poveljnik legalne vojske, kar se za druge ne bi moglo reči. Nikoli si nisem mislil, da bo do tega prišlo, a iz svoje kože ne morem. Bil sem operativec in sem moral na teren, kar drugim ni bilo potrebno, zato sem tudi bil obsojen. Obsodba zoper mene je samo satisfakcija ali zadoščenje za resnično nesrečo Gornje Radgone. Nihče pa se ne vpraša kdo je za to dejansko kriv; jaz zanesljivo ne. Ker me je odvetnik Hari sproti obveščal o dogajanju na sodišču, sem bil odlično seznanjen z vsem. Posebej so me motile nekatere priče, ki sploh niso bile v Gornji Radgoni ali na terenu sploh, temveč so se naučile na pamet kaj morajo povedati. Sam trdim, da so povsod kjer se strelja tudi žrtve in materialna škoda. Hudo mi je, da sta umrli dve civilni osebi, ki so se verjetno nahajale med tistimi, ki so streljali po nas. Ali se je kdo vprašal kje so naše žrtve, saj sem imel pet mrtvih, 12 ranjenih in 30 ujetih vojakov in starešin. Ta sodba v Murski Soboti je nepravična in to je vsem jasno, a so sodniki morali opravičiti dolgotrajnost postopka in seveda stroške, ki so gotovo visoki", nam je takrat razlagal upokojeni polkovnik Popov, ki bi si najraje ogledal spominsko obeležje „Nikoli več" v Gornji Radgoni.
Ob koncu je še dodal, kako verjame, da „pravica vedno zmaga", in zato pričakuje, da bo pritožbeni senat višjega sodišča, sodbo spremenil v oprostilno..., in mogoče takrat res pride pogledat omenjeni spomenik.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Popovu bodo znova sodili!