Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Popovu bodo znova sodili!

( 1 Ocena ) 

Potrjena sodba oproščenemu generalu Trifunoviću, za obsojenega polkovnika Popova pa je sodba vrnjena v novo obravnavo

Popov - TrifunovićVišje sodišče v Mariboru je polovično odločilo v razvpiti kazenski zadevi, kjer se je na murskosoboškem okrožnem sodišču sodilo visokima častnikoma JLA, general-majorju Vladimirju Trifunoviću, in polkovniku Berislavu Popovu. Potrdilo je namreč oprostilno sodbo, ki jo je okrožno sodišče lani izreklo Trifunoviću, za soobtoženega, nekdanjega polkovnika JLA Popova, pa je višje sodišče prvostopenjsko obsodilno sodbo razveljavilo in jo vrnilo na prvo stopnjo, kar pomeni, da mu bodo sodili znova. Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki mu je predsedoval predsednik omenjenega sodišča, sodnik Branko Palatin, so lani Popova spoznali krivega za vojna hudodelstva proti civilnemu prebivalstvu junija in julija 1991 in mu dosodili pet leta zapora, generalmajorja Trifunovića pa so takrat oprostili. Po obsodilni sodbi, nam je Berislav Popov, ki se je enako kot soobtoženi Trifunović izogibal sodnih obravnav, in so jima sodili v odsotnosti, povedal kako razume sodnika Palatina, ki da je moral nekoga obsoditi. Sam je vseskozi zanikal kakršnokoli krivdo in je pričakoval, da je višje sodišče ne bo potrdilo.

Spomnimo, da se je dolgotrajna sodna obravnava lani končala, po dobrih 22 letih od storitve očitanih kaznivih dejanj, ter po maratonskem sojenju, na kar sodišče ni moglo vplivati, nekdanjega polkovnika JLA Berislava Popova spoznali krivega za vojna hudodelstva proti civilnemu prebivalstvu junija in julija 1991 in mu prisodili pet leta zapora, generalmajorja Vlada Trifunovića pa so oprostili vseh obtožb. Kot je ob izreku sodbe povedal sodnik Palatin, je Popov v spopadih med osamosvojitveno vojno v Gornji Radgoni kršil pravila mednarodnega vojnega in humanitarnega prava. Trifunoviča, ki je bil nadrejeni Popovu, je sodišče oprostilo vseh obtožb, saj podrejenemu ni izdal nobenega ukaza, ki bi kršil določila mednarodnega vojnega prava.
Kot je znano je Trifunovića, poveljnika 32. korpusa v Varaždinu, in Popova, ki je med 27. junijem in 3. julijem 1991 vodil 32. motorizirano brigado do Gornje Radgone, obtožnica bremenila, da sta kot odgovorni vojaški osebi v oboroženem spopadu med SFRJ in Republiko Slovenijo delovala v nasprotju s pravili mednarodnega in vojnega prava, ker nista zaščitila civilnega prebivalstva in objektov. Zaradi tega sta umrla dva civilista, povzročena je bila tudi velika materialna škoda, tožilstvo pa jima je očitalo tudi opustitev ukrepov, ker nista preprečila ropanja civilnih objektov, pri čemer so med drugim izropali tudi brezcarinsko prodajalno na mejnem prehodu v Gornji Radgoni. V sklepni besedi je višji državni tožilec Žarko Bejek umaknil obtožbo za poškodbo cerkvenega zvonika v Gornji Radgoni, ker da so tam potekali spopadi. Za vse ostale očitke pa je trdil, da so jih dokazali. Popovu je pripisal, da je med prodiranjem proti mejnemu prehodu z Avstrijo kot poveljnik tankovske kolone streljal na civilno prebivalstvo in obstreljeval stanovanjske hiše, pri čemer sta bila ubita Janez Svetina v Gornji Radgoni in Alojz Gaube v Radencih. Tožilčev očitek generalu Trifunoviču pa je bil, da je Popovu izdal take ukaze. Ob tem je Bejek poudaril, da so poveljniki vojaških sil dolžni spoštovati določila mednarodnega vojnega prava. Oba je še obtožil, da sta dovolila plenjenje opustošene brezcarinske prodajalne v Gornji Radgoni. Zato je za Popova predlagal sedem, za Trifunovića pa šest let zaporne kazni.
Povsem drugače je trdil zagovornik Trifunovića Gorazd Fišer, ki je v sklepni besedi predlagal oprostitev svoje stranke, ker da Trifunoviću očitano dejanje sploh ni kaznivo, saj mu očita opustitev dejanja, ne pa izvršitev, pa tudi dokazov, ki bi ga bremenili, naj ne bi bilo. Že pred tem pa je Fišer zatrdil, da sploh ni šlo za spopad med državama, ker da Slovenija takrat še ni bila priznana. Zato je, po njegovem, tožilstvo obtožnico zgradilo na napačnih temeljih, saj Slovenija junija in julija 1991 še ni bila uradno priznana kot država, zato takrat med vojno za samostojno Slovenijo naj ne bi veljala določila mednarodnega vojnega prava. Fišer je Trifunoviča še branil, da je kot general le posredoval ukaze, ki jih je dobil od svojega nadrejenega v Zagrebu, ki je bil slovenski general v JLA Konrad Kolšek. Enako je trdil tudi zagovornik Popova, odvetnik Danilo Hari, ki je prav tako predlagal oprostitev njegovega varovanca. Po njegovih besedah je bila obtožba nezakonita tako iz formalnih kot dokaznih razlogov, saj Popov ni ukazoval napadov na civilne osebe in objekte, prav tako pa pripadniki JLA v Gornji Radgoni v spopadih naj ne bi streljali prvi niti kradli blaga iz trgovin in stanovanj. „Nihče ni dokazal, kdo je med streljanjem uničeval civilne objekte in kdo je pozneje ropal. Ob tem Popov nikoli ni ukazal streljanje na ubita civila, saj sta se slednja znašla v coni spopada", je v daljši zaključni besedil, med drugim dejal Hari, ki je dodal, da njegov varovanec ni ubijal civilistov in streljal na slepo, ampak le vračal ogenj, ko mu je grozila nevarnost.
Kljub vsemu mu sodni senat ni sledil, a je pri izreku kazni upošteval nekdanji zakon SFRJ, ki je milejši, in Popovu dosodil najnižjo možno kazen (zagroženo je do 20 let), pri Trifunoviću pa ni ugotovil kršenja pravil mednarodnega in civilnega prava. Pri razsodbi se je senat, poleg na izjave številnih prič, katerih izjave o tem, katera stran je prva uporabila orožje in izbiri ciljev, so se precej razlikovale, opiral tudi na mnenji izvedencev za vojno in vojaško doktrino o poveljevanju v JLA in konkretno o prodoru oklepne enote Popova na mejni prehod Gornja Radgona leta 1991 ter o tem, kdaj so kakšni cilji v vojaških spopadih vojaški ali civilni in zato zaščiteni. Po mnenju izvedencev je bila uporaba bojnih sredstev enote JLA sporna, ker sta pri tem umrla dva civilista in ker vojska pri streljanju ni izbirala ciljev, poleg tega je zlorabila oznako Rdečega križa, ko je enoti na mejnem prehodu pripeljala vojaški material. Po mnenju izvedencev je za kršitve odgovoren tako tisti, ki je sporne ukaze izdal, kot tisti, ki jih je izvrševal.
Obtoženima so sodili v odsotnosti, njihove izpovedi pa so prebrali na sodišču. Zdaj 75-letni Trifunović je preiskovalnemu sodniku v Beogradu leta 2008 povedal, da je le izvrševal ukaze izvršnega sveta SFRJ in vojaškega vrha JLA, saj je bila takrat to enotna država, da je enota JLA odgovarjala s streljanjem le, ko se je branila, in da je šlo v Sloveniji za oborožen odpor proti legalni vojski. Popov, zdaj je star 70 let, pa se je, prav tako pred srbskim preiskovalnim sodnikom, zagovarjal, da je zgolj izpolnjeval ukaze za zavarovanje državne meje, da o smrti dveh civilistov ni vedel ničesar, da se je njegova enota le branila, v mestu pa da so vzeli le hrano in pijačo, ker so bili obkoljeni, o kraji zlatnine in drugih predmetov pa ni vedel ničesar. Tako Trifunovič kot Popov sta bila že na Hrvaškem obsojena zaradi vojnih zločinov, ki naj bi jih zakrivila kot častnika JLA vojašnice v Varaždinu med agresijo JLA v južni sosedi. Doma, v Srbiji, pa sta bila general in polkovnik obsojena, ker sta dovolila umik enot JLA iz Varaždina nazaj v Srbijo. Sicer sta bila kasneje pomiloščena in prisojena jima je bila odškodnina za čas prebit v priporu.
Sodba iz Murske Sobote je sedaj pravnomočna za Trifunovića, Popovu pa bodo sodili znova, tako da bodo stroški postopka še višji. Višji sodniki bi lahko tudi sami izrekli ustrezno sodbo če so že menili, da prvostopenjska ni pravilna, saj takrat ne bilo novih stroškov. Že do sedaj so omenjeni stroški bili zelo visoki in bremenijo državni proračun.

POPOV: KDO JE KRIV ZA MOJE ŽRTVE?

Obsojeni polkovnik JLA v posebnem pogovoru komentiral in zavrnil sodbo, češ da so sodniki morali opravičiti stroške in čas

Po lanskem izreku sodbe na okrožnem sodišču v Murski Soboti po kateri je nekdanji poveljnik 32. motorizirane brigade JLA, ki se je iz Varaždina prebila do Gornje Radgone, polkovnik Berislav Popov, bil spoznan za krivega in obsojen na pet let zapora, smo v Novi Beograd, kjer v lepem hčerinem stanovanju na Gandijevi ulici, živi s soprogo, poklicali glavnega akterja dogajanja v Gornji Radgoni v času osamosvojitvene vojne. V nasprotju s trditvami, da gre za strah in trepet med oficirji, za brezkompromisnega in ostrega borca, pravega profesionalca med vojaki, katerega ime so v Gornji Radgoni in okolici med vojno in po njej omenjali s strahospoštovanjem, smo naleteli na prijaznega in razumevajočega upokojenca, ki je brez dlake na jeziku komentiral tako dogajanje izpred 23 let, kot maratonsko sojenje in obsodilno sodbo. Potožil je, da ga je vse od vojne „trlo" sojenje, na Hrvaškem, v Srbiji in Sloveniji, ker da so ga nenehno „gnjavili z raznimi zaslišanji in dopolnili izjav". Ostal je brez vsega, tako v Varaždinu, kot v Banjaluki, kjer je služboval. Veliko časa je živel v nemogočih pogojih, šele sedaj ko sta se z ženo preselila v najlepši del Beograda, mu je lepo in udobno.
Nerad se spominja dogodkov izpred dobrih 22 let, a kljub vsemu vztraja pri svojem videnju dogajanja. „Jaz sem bil legalen poveljnik legalne vojske, kar se za druge ne bi moglo reči. Nikoli si nisem mislil, da bo do tega prišlo, a iz svoje kože ne morem. Bil sem operativec in sem moral na teren, kar drugim ni bilo potrebno, zato sem tudi bil obsojen. Obsodba zoper mene je samo satisfakcija ali zadoščenje za resnično nesrečo Gornje Radgone. Nihče pa se ne vpraša kdo je za to dejansko kriv; jaz zanesljivo ne. Ker me je odvetnik Hari sproti obveščal o dogajanju na sodišču, sem bil odlično seznanjen z vsem. Posebej so me motile nekatere priče, ki sploh niso bile v Gornji Radgoni ali na terenu sploh, temveč so se naučile na pamet kaj morajo povedati. Sam trdim, da so povsod kjer se strelja tudi žrtve in materialna škoda. Hudo mi je, da sta umrli dve civilni osebi, ki so se verjetno nahajale med tistimi, ki so streljali po nas. Ali se je kdo vprašal kje so naše žrtve, saj sem imel pet mrtvih, 12 ranjenih in 30 ujetih vojakov in starešin. Ta sodba v Murski Soboti je nepravična in to je vsem jasno, a so sodniki morali opravičiti dolgotrajnost postopka in seveda stroške, ki so gotovo visoki", nam je takrat razlagal upokojeni polkovnik Popov, ki bi si najraje ogledal spominsko obeležje „Nikoli več" v Gornji Radgoni.
Ob koncu je še dodal, kako verjame, da „pravica vedno zmaga", in zato pričakuje, da bo pritožbeni senat višjega sodišča, sodbo spremenil v oprostilno..., in mogoče takrat res pride pogledat omenjeni spomenik.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Popovu bodo znova sodili!