Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Puhovci v tovarni MAGNA

 

Na povabilo vodstva tovarne MAGNA v Gradcu so slovenski ljubitelji stare tehnike bili na ogledu tovarne in se popeljali s „Puchom G" po testnem poligonu

PuhovciDruštvo velikega prleškega rojaka Janeza Puha iz Juršincev je ob obeleževanju 100-obletnice smrti Janeza Pucha v Sakušaku prejelo povabilo na edinstveno slovesnost, katero so pripravili v tovarni Magna, naslednici nekdanje „Puhove tovarne". Zraven so bili povabljeni še člani društva Janez Johan Puch Ljutomer in predstavniki Zveze Starodobnih vozil Slovenije. Kot nam je povedal predsednik ljutomerskega društva Milan Belec, so jih v Gradcu lepo sprejeli in pogostili, razvoj in delovanje tovarne pa jim je predstavil gospod Majer, ki skrbi za sodelovanje s partnerji in je velik prijatelj članov društva iz Juršincev.

„Tokrat so nam predstavili edinstveno zgodbo. Stoletna tradicija na katero so zelo ponosni je obenem tudi priznanje za izjemno Puhovo delo. Priznanje, katero je bilo namenjeno ustanovitelju Janezu Puchu pa je tudi ob tej priložnosti bilo namenjeno nam. Na slovesnosti, ki je bila v tamkajšnjem muzeju so bili zbrani najpomembnejši gospodarstveniki, župan mesta Gradec in vodilni možje tovarne. Ob tej priložnosti je župan Juršincev predal sliko domačije v kateri je bil rojen naš Puh. Nagovoril je pomembne goste in prejel zahvalo za izjemno korektno sodelovanje.
Udeleženci iz Slovenije smo še bolj spoznali da našega rojaka, ki je zaznamoval razvoj avtomobilizma veliko bolj kot v Sloveniji cenijo in se mu klanjajo ob vsaki priložnosti", je med drugim povedal Belec.
Tovarna Magna, katera v svojem sistemu zaposluje več kot 16 000 delavcev in ima več kot 1000 inženirjev je vodilna tovrstna tovarna na svetu. Posebno mesto v najbolj organizirani proizvodnji ima vozilo G5. Ta tip vozil izdelujejo že 37 let, oblika je ves čas nespremenjena. Oprema pa se prilagodi vsakemu kupcu posebej. Vsako vozilo ima kupca v trenutku, ko ga postavijo na začetek proizvodnega traku. Na začetku se prične z barvanjem kjer se celo vozilo potopi v barvo, posušenemu snamejo vrata in ga pričnejo sestavljati, vrata pridejo spet do vozila proti koncu sestavljanja. Tista katera so neprebojna imajo tudi dosti večjo težo. Sestavljen je iz nekaj več kot 16 000 delov, katere zložijo na svoje mesto delavci na traku. Pomeni da je vsak ročno sestavljen. Dvorana za omenjeno vozilo je bila dve leti nazaj obnovljena in je prva dvorana v tovarni, kjer so pričeli sestavljati vozila. Posebnost je tudi veriga katera teče po celotni tovarni in vleče cel sistem proizvodnje, postavili so jo švicarski strokovnjaki, le ta še sedaj deluje brez najmanjših zastojev. Na vogalih v dvoranah kjer so pred leti stali betonski ščitniki ki so varovali dele proizvodnje pred nesrečami z viličarji, pa sedaj rastejo okrasna drevesa.
„Počutili smo se kot, da bi bili v nekem prostoru, ki je daleč od proizvodne hale. Gotovo so tudi delavci, kateri delajo v teh prostorih veliko bolj zadovoljni, saj imajo izjemno okolje, ki skrbi za prijetno počutje. Ogledali smo si tudi dvorani v katerih sestavljajo Minije in Peugeote TT. V teh prostornih dvoranah smo videli delo spretnih rok nasmejanih delavcev. Velik del teh ljudi prihaja v tovarno iz Slovenije in spadajo med najbolj vestne delavce. Z nekaterimi smo imeli priložnost spregovoriti. Tudi za njih je bilo to srečanje prijetno. Obiski proizvodnje so redka priložnost, ki je dovoljena ob posebnih priložnostih. Večina nas ni vedela tega, da se v teh prostorih sestavljajo vozila, ki nosijo na svojih zadkih oznake drugih tovarn. Linija na kateri se ta trenutek sestavlja Peugeot TT je edina na svetu kjer lahko montirajo pet različnih tipov vozil. Viličarji različnih velikosti in hitrosti imajo posebno označene poti, opozorjeni smo bili da lahko hodimo samo po poteh katere so označene z znakom pešca. Vsak viličar nosi svoje škatle v katerih so deli, ki jih dostavljajo na mesta montaže. Izvedeli smo tudi to da je največji del delov kateri se vgradijo v vozilo na tovornjakih, ki prihajajo na dvorišča tovarne. Vsak k svojim skladiščnim vratom od tam pa skoraj topli deli do mesta, kjer jih vgradijo spretne roke. Težko je razumeti to dovršeno organiziranost. Spoznali smo da si tovarna opravičeno zasluži sloves najboljše", pravi Belec.
Zaradi vsega tega ne preseneča dejstvo, da je tovarna sodelovala tudi v programu gradnje evropske raketne tehnike. Diferenciali in različni prenosi pa so vgrajeni v vsa posebna vozila na svetu. „Poligon si je večina od nas predstavljala nekako drugače. Dva blatna robustna G5 sta nas pričakovala na stezi. V vsakega smo se usedli po štirje udeleženci. Sledilo je skrbno privezovanje varnostnih pasov. Zatem je voznik pognal vozilo po asfaltni podlagi, pospešek nas je kar prikoval v sedeže. Sledila sta nagiba pri veliki hitrosti, občutek, ki ga ne moreš doživeti nikjer drugje. Vzpon do 50 % skoraj padec v brezno močno desno je kar pognal vsebino želodca. Nagib do 50% pa spet vzpon, navzdol po mogočih stopnicah, spet gor in dol. Spretni prsti voznika so pritiskali stikala na armaturni plošči. Vozilo je bilo vsak trenutek umirjeno in na mestu, ki daje vso varnost. Pospešek po travniški cesti in do kanala v katerem je bilo skoraj meter vode. Ponovijo se nagibi, če bi bilo okno odprto bi voda stekla v vozilo. Nadaljevanje po neravnem granitnem terenu dokaže, da je podvozje tudi ob veliki hitrosti takšno, da omogoča najvišjo mero varnosti. Vozilo se zaustavi, mi kar nekako ne želimo zapustiti do dobra ogretih sedežev. Počasi dojemamo, da so to vozila katera te osvojijo in tisti ki ga enkrat ima ga ima vedno. Cena nas je prepričala, da smo vožnjo doživeli le enkrat in bo večini nas, ostala kot nekaj neponovljivega. Res pa je da takšno vožnjo lahko pričarajo le vozniki, ki tega ljubljenčka poznajo do vsake podrobnosti", dodaja Belec.
V tovarni, katero je ustanovil naš rojak Janez Puch danes torej izdelujejo najprestižnejša in robustnejša vozila za znane kupce po celem svetu.

JANEZ PUH (Sakušak, 27.6.1862 – Zagreb, 19.7.1914)

Veliki Prlek Janez Puh se je rodil 27. junija 1862 v Sakušaku v Slovenskih goricah, kot sin želarja Franca Puha in matere Neže, roj. Cizerl, iz Oblačeka 79, v občini Sakušak pri Juršincih (Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah). Imel je dva brata in sestro: Martina, Marijo in Franca. Puhovo domačijo je prevzel mlajši brat Franc. Janez je obiskoval enorazredno osnovno šolo pri Lovrencu v Slovenskih goricah. 12 let star se je pričel v Rotmanu pri Kranerju učiti za ključavničarja, uk pa je nadaljeval na Ptuju in v Mariboru. Učno dobo je končal pri mojstru Ceršaku v Radgoni. Kot »vandrovec« je odšel na običajno strokovno izpopolnjevanje po svetu, da bi se še temeljiteje izučil in spoznal novosti. Pot ga je prek Dunaja vodila v Nemčijo, odkoder se je vrnil leta 1882. Pri petnajstih letih se je torej izučil za ključavničarja. Na izpopolnjevanje je odšel v Gradec in se po opravljeni vojaščini tam tudi naselil. To je bilo v času, ko so iz Velike Britanije začela prihajati prva kolesa. Novo prevozno sredstvo ga je zelo zanimalo, zato ga je izpopolnil in v svoji tovarni začel izdelovati zelo dobra kolesa, s katerimi se je uveljavil celo v Veliki Britaniji in Franciji.
Pozneje je njegovo pozornost pritegnila iznajdba motornih vozil. Obiskal je Daimlerja in Benza ter preštudiral njune motorje, ker je hotel z njimi opremiti svoja kolesa. Pri konstrukciji motocikla se je kmalu ločil od vzora kolesa in iskal prikladnejše oblike. Po daljšem preskušanju in izpopolnjevanju mu je uspelo zgraditi motocikel. Leta 1906 je ta zmagal na sloviti dirki za pokal Gordon-Bennet – vozil je s povprečno hitrostjo 77 km/h. Vzporedno s proizvodnjo motociklov se je Puh začel ukvarjati z razvojem avtomobila in kmalu je s svojimi vozili oskrboval tudi avstrijski dvor. Najbolj mu je uspel tip VIII, ki je med prvo svetovno vojno veljal za najzanesljivejši osebni in sanitetni avtomobil, v prometu pa se je obdržal še dolgo po koncu vojne. Do leta 1914 je Puh razvil 21 različnih avtomobilskih tipov.
Puhova tovarna je na vrhuncu proizvodnje leta 1912 izdelala 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov, kar je bilo za tiste čase razmeroma veliko. Janez Puch je umrl 19. julija 1914, tik pred začetkom prve svetovne vojne, njegova tovarna pa je tudi po njej izdelovala avtomobile, motocikle in kolesa v Gradcu, ki je postal del Avstrije. V letih 1882-1885 je Puh služil vojaški rok pri topništvu, kjer si je pridobil strokovno znanje kot mehanik in postal prvi ključavničar v polku. Leta 1885 se je za stalno naselil v Gradcu. Pri mojstru Luschneiderju je popravljal neudobna in nevarna kolesa imenovana »mišolin« (Michaujev visokokolesnik) in razmišljal o konstrukcijskih izboljšavah. Pri mojstru Alblu je te izboljšave tudi uresničil: znižal je okvir, vanj vgradil dvoje enako velikih koles s krogličnimi ležaji, zadnje kolo pa sta gnala oba pedala z verigo. Leta 1889 se je Puh osamosvojil in ustanovil svojo delavnico v Annenstrasse. Ustanovil je podjetje »Styria VVerke« in izdelal kolo z imenom »Styria«. To je v hudi konkurenci v letih 1893-1895 na mednarodnih dirkah doseglo odlične rezultate in zmagalo na sloviti vožnji od Bordeauxa do Pariza. Leta 1899 sta kolesarski tovarnar Werner in Puh kupila stari mlin v južnem delu Gradca in v njem se je začela prva tovarniška proizvodnja koles. Ustanovitev Puhovih tovarn z imenom: »Erste Steiermarkrische Fahrradfabrik Johann Puch, A.C.« Leta 1901 je prišlo iz Puhove tovarne prvo motorno kolo (z bencinskim motorjem).
V kronološkem pregledu življenja in dela Janeza Puha je potem zapisano, da je leta 1903 patentiral napravo za nastavljanje vžiga pri eksplozijskih motorjih in izdelal svoj prvi avtomobil, že leta 1904 pa predstavil izboljšanega. Leta 1903 je tovarna pričela serijsko proizvodnjo koles z motorjem. Leta 1906 je dirkač Nikodem z dvocilindrskim motociklom dosegel na Gordon-Bennettovih dirkah v Franciji rekord s povprečno hitrostjo 77 km/h, kakršnega ni zmogel do tedaj nihče na svetu. Istega leta je pričela tovarna s serijsko proizvodnjo avtomobilov. Leta 1909 je prijavil patent za štirivaljni eksplozivni motor z dvema paroma zrcalno se gibajočih batov. Leta 1909 je poletel vodljivi zrakoplov »Estaric l« s Puhovim 25-konjskim motorjem, ki je propelersko gred poganjal prek verige. Po nesreči nad Semmeringom leta 1912, ki ga je močno prizadela, se je nehal ukvarjati s področjem letalstva. Leta 1911 je Puh prvič resno zbolel in znancu hudomušno pisal: »Motor v mojih prsih je že zastarele konstrukcije in popušča v vrtljajih.« Leta 1912 je Puhova tovarna zaposlovala 1.100 delavcev, izdelala 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov. Intenzivno delo in napori so Puhu poslabšali zdravje, zato se je umaknil iz podjetja, le risalne konstrukcijske delavnice so ostale njegov svet. Po letu 1912 je preživljal svoj prosti čas v konjušnici in se posvetil jahalnemu športu. Do leta 1914 je Puh razvil 21 različnih avtomobilskih tipov. In 19. julija 1914 ga je v Zagrebu po končanih konjskih dirkah zadela srčna kap. Pokopali so ga v Gradcu. Njegove smrti javnost ni opazila, saj se je že pričela prva svetovna vojna. Puhova tovarna se je po njegovi smrti razvijala naprej in je bila 10. maja 1935 združena v koncern »Steyr-Daimler-Puch Werke A.C.« s sedežem na Dunaju.
Od leta 1915 naprej....
Puhova tovarna se je po njegovi smrti razvijala naprej in je bila 10. maja 1935 združena v koncern »Steyr-Daimler-Puch Werke A.C.« s sedežem na Dunaju. V letih 1953-1962 je tovarna Steyr-Daimler-Puch izdelovala priljubljene vespe. V letih 1954-1987 je bila produkcija usmerjena v mopede in »mopedrolerje«. V letih 1959-1974 poteka produkcija terenskega vozila Puch Haflinger. Leta 1971 se začne serijska proizvodnja terenskega vozila Puch Pinzgauer. Letnica 1979 označuje pričetek serijske proizvodnje terenskih vozil Puch-G/Mercedes C v kooperaciji z Daimler-Benzom. V letih 1984-1992 poteka izdelava VW Transporterja T3 s pogonom na vsa štiri kolesa in v standardni izvedbi za Volkswagen AC. Leta 1987 se konča celotna produkcija dvokolesnih vozil in ustanovitev avtomobilske tehnike Steyr-Daimler-Puch. V letih 1990-1991 poteka sestavljanje vozil VW Golf Country za Volkswagen AG. V letih 1990-1994 poteka sestavljanje vozil Audi V8L (dolga izvedba) za Audi. Leta 1994 se prične serijska proizvodnja Jeep Grand Cherokee za Chrysler. Tovarna je slavila delovni jubilej izdelave 100.000. terenskega vozila tipa Mercedes/Puch G. Leta 1996 se začne serijska proizvodnja Mercedes - E4 MATIC za Daimler-Benz...
Pred seboj torej imamo veliko osebnost - izumitelja in ustvarjalca, ki ga ne moremo umestiti v neki nacionalni ali kakšen drug predalček, samosvojega, sposobnega in ustvarjalnega Prleka, ki je vidno zaznamoval začetek tehnične revolucije - bil je več kot genialen mehanik. Genialnost v smislu ljubezni in posebnega občutka za kovine mu je bila verjetno res položena v zibelko in če bi trdili, da ni bil izumitelj in ne manager, potem je bil umetnik, umetnik občutka za kovino, za gibanje. Dejstvo, da je Janez Puh svoje izume patentiral, ga uvršča med izumitelje. Sam sicer ni izumil npr. kolesa kot vozila, pač pa je vozila izpopolnjeval s svojimi izumi in patenti.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Puhovci v tovarni MAGNA