Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tovornjakarji se izogibljejo cestnini

 

Vedno več tovornjakov, namesto po pomurski avtocesti, raje pelje po regionalki proti Mariboru

Tovorni promet GRGornja Radgona – Potem ko so leta 2008 odprli Pomursko avtocesto se je na skrajnjem severovzhodu države, močno zmanjšalo število prometnih nesreč, saj se je tisoče tovornjakov, ki vsakodnevno peljejo med vzhodno in zahodno Evropo, umaknilo iz naseljenih mest in vasi. Toda svoje je sedaj očitno naredilo plačevanje cestnin, kajti če se izogneš cestninski postaji v Dragotincih ti v žepu ostane nekaj deset evrov. Zato je po lokalnih in regionalnih cestah, zlasti na območju Gornje Radgone, kjer se nahaja omenjena cestninska postaja, ter tudi cesta za sosednjo Avstrijo, spet vedno več tovornjakov, tudi tistih, ki tam ne bi smeli biti. In v zadnjem času dobivajo policisti vse več vprašanj občanov v zvezi s tovornim prometom na območju cest, ki jih kontrolira Policijska postaja Gornja Radgona.

„Policijska postaja Gornja Radgona in Postaja prometne policije Murska Sobota, v okviru rednih del in nalog, s svojimi patruljami redno nadzorujeta promet na tako imenovanih vzporednih cestah avtomobilske ceste A5 Pince-Počehova ter poleg drugih kršitev ugotavljata tudi kršitve v zvezi z neupoštevanjem določil 2. odstavka. 37. člena ZCes-1. V zvezi z omenjenim določilom ZCes-1 je bilo v letu 2013 in 2014 ugotovljenih več kršitev cestnoprometnih predpisov, voznikom pa je bila izrečena globa, uveden pa je bil tudi prekrškovni postopek in izdana odločba zoper pravne in odgovorne osebe ter samostojne podjetnike posameznike. Največ kršiteljev je državljanov Republike Slovenije", je potrdila tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.
Po odprtju pomurske avtoceste A5 se je tovorni promet preusmeril na omenjeno avtomobilsko cesto, na dosedanjih cestah pa se je promet prepovedal s prometnim znakom št. II-7.1, za tovorna vozila pri katerih največja dovoljena masa presega maso 7500 kg. Z dopolnilno tablo pa je promet omogočen za določene izjeme, in sicer: za vozila, katera nakladajo in razkladajo v podjetjih iz tega območja; sedež podjetja za začetek in konec službe in pot v sosednjo Avstrijo čez bivši mejni prehod iz smeri Vučje vasi; vsi uvozi na avtomobilsko cesto A5, bodisi iz Radencev, iz Gornje Radgone ter Murske Sobote, kjer prometnega znaka za prepoved vožnje tovornih vozil v smeri Radencev ni. Vse omenjene izjeme so določene, da je lokalni promet na območju omejene uporabe javne ceste promet motornih vozil, ki imajo na tem območju izhodišče ali cilj, promet motornih vozil, katerih vozniki, lastniki ali imetniki pravice uporabe imajo na tem območju stalno ali začasno prebivališče, promet motornih vozil, ki so v lasti oziroma v uporabi pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje prevozov, ki ima na tem območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče, ali avtošole, ki ima na tem območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče. Za lokalni promet se šteje tudi promet vozil za izvajanje rednega vzdrževanja ceste, vozil komunalnih služb, vprežnih vozil, koles, koles s pomožnim motorjem, koles z motorjem, lahkih štirikoles, traktorjev in motokultivatorjev ter promet motornih vozil, s katerimi se kandidati usposabljajo za vožnjo motornih vozil ali opravljajo izpite za voznike motornih vozil. Policija zoper slednje ne more ukrepati.
„V zvezi poti v sosednjo Avstrijo policija ugotavlja, da navedeno pot uporablja veliko tovornih vozil z hrvaško registrsko tablico, katera prihajajo iz smeri Vučje vasi in kar jim dovoljuje prometni znak št. II-7.1, postavljen v Vučji vasi, z dopolnilno tablo »dovoljeno za lokalni promet in R. Avstrijo. Zoper navedena vozila policija prav tako ne more ukrepati, saj vozijo v skladu z predpisi", pravi Raušova in dodaja: „Policijska postaja Gornja Radgona in Postaja prometne policije Murska Sobota bosta tudi v bodoče opravljali redni nadzor nad vožnjo tovornih vozil na območju Gornje Radgone, policisti pa bodo zoper kršitelje cestnoprometnih predpisov tudi dosledno ukrepali. Ne moreta pa ukrepati zoper voznike, ki ne kršijo cestnoprometnih predpisov, to so vozniki, ki dostavljajo tovor tovarnam ter posameznikom, ki imajo sedež na območju UE Gornja Radgona ter voznikom kateri imajo stalno bivališče ter ob drugih pogojih omenjenih v gornjem odstavku. Prav tako se ugotavlja da vzporedne ceste uporablja veliko tovornih vozil, katera pa ne spadajo v tako imenovano največjo dovoljeno maso 7.500 kg., ampak so lažja in tako ne kršijo predpisov".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Tovornjakarji se izogibljejo cestnini