Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tovornjakarji se izogibljejo cestnini

 

Vedno več tovornjakov, namesto po pomurski avtocesti, raje pelje po regionalki proti Mariboru

Tovorni promet GRGornja Radgona – Potem ko so leta 2008 odprli Pomursko avtocesto se je na skrajnjem severovzhodu države, močno zmanjšalo število prometnih nesreč, saj se je tisoče tovornjakov, ki vsakodnevno peljejo med vzhodno in zahodno Evropo, umaknilo iz naseljenih mest in vasi. Toda svoje je sedaj očitno naredilo plačevanje cestnin, kajti če se izogneš cestninski postaji v Dragotincih ti v žepu ostane nekaj deset evrov. Zato je po lokalnih in regionalnih cestah, zlasti na območju Gornje Radgone, kjer se nahaja omenjena cestninska postaja, ter tudi cesta za sosednjo Avstrijo, spet vedno več tovornjakov, tudi tistih, ki tam ne bi smeli biti. In v zadnjem času dobivajo policisti vse več vprašanj občanov v zvezi s tovornim prometom na območju cest, ki jih kontrolira Policijska postaja Gornja Radgona.

„Policijska postaja Gornja Radgona in Postaja prometne policije Murska Sobota, v okviru rednih del in nalog, s svojimi patruljami redno nadzorujeta promet na tako imenovanih vzporednih cestah avtomobilske ceste A5 Pince-Počehova ter poleg drugih kršitev ugotavljata tudi kršitve v zvezi z neupoštevanjem določil 2. odstavka. 37. člena ZCes-1. V zvezi z omenjenim določilom ZCes-1 je bilo v letu 2013 in 2014 ugotovljenih več kršitev cestnoprometnih predpisov, voznikom pa je bila izrečena globa, uveden pa je bil tudi prekrškovni postopek in izdana odločba zoper pravne in odgovorne osebe ter samostojne podjetnike posameznike. Največ kršiteljev je državljanov Republike Slovenije", je potrdila tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.
Po odprtju pomurske avtoceste A5 se je tovorni promet preusmeril na omenjeno avtomobilsko cesto, na dosedanjih cestah pa se je promet prepovedal s prometnim znakom št. II-7.1, za tovorna vozila pri katerih največja dovoljena masa presega maso 7500 kg. Z dopolnilno tablo pa je promet omogočen za določene izjeme, in sicer: za vozila, katera nakladajo in razkladajo v podjetjih iz tega območja; sedež podjetja za začetek in konec službe in pot v sosednjo Avstrijo čez bivši mejni prehod iz smeri Vučje vasi; vsi uvozi na avtomobilsko cesto A5, bodisi iz Radencev, iz Gornje Radgone ter Murske Sobote, kjer prometnega znaka za prepoved vožnje tovornih vozil v smeri Radencev ni. Vse omenjene izjeme so določene, da je lokalni promet na območju omejene uporabe javne ceste promet motornih vozil, ki imajo na tem območju izhodišče ali cilj, promet motornih vozil, katerih vozniki, lastniki ali imetniki pravice uporabe imajo na tem območju stalno ali začasno prebivališče, promet motornih vozil, ki so v lasti oziroma v uporabi pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje prevozov, ki ima na tem območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče, ali avtošole, ki ima na tem območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče. Za lokalni promet se šteje tudi promet vozil za izvajanje rednega vzdrževanja ceste, vozil komunalnih služb, vprežnih vozil, koles, koles s pomožnim motorjem, koles z motorjem, lahkih štirikoles, traktorjev in motokultivatorjev ter promet motornih vozil, s katerimi se kandidati usposabljajo za vožnjo motornih vozil ali opravljajo izpite za voznike motornih vozil. Policija zoper slednje ne more ukrepati.
„V zvezi poti v sosednjo Avstrijo policija ugotavlja, da navedeno pot uporablja veliko tovornih vozil z hrvaško registrsko tablico, katera prihajajo iz smeri Vučje vasi in kar jim dovoljuje prometni znak št. II-7.1, postavljen v Vučji vasi, z dopolnilno tablo »dovoljeno za lokalni promet in R. Avstrijo. Zoper navedena vozila policija prav tako ne more ukrepati, saj vozijo v skladu z predpisi", pravi Raušova in dodaja: „Policijska postaja Gornja Radgona in Postaja prometne policije Murska Sobota bosta tudi v bodoče opravljali redni nadzor nad vožnjo tovornih vozil na območju Gornje Radgone, policisti pa bodo zoper kršitelje cestnoprometnih predpisov tudi dosledno ukrepali. Ne moreta pa ukrepati zoper voznike, ki ne kršijo cestnoprometnih predpisov, to so vozniki, ki dostavljajo tovor tovarnam ter posameznikom, ki imajo sedež na območju UE Gornja Radgona ter voznikom kateri imajo stalno bivališče ter ob drugih pogojih omenjenih v gornjem odstavku. Prav tako se ugotavlja da vzporedne ceste uporablja veliko tovornih vozil, katera pa ne spadajo v tako imenovano največjo dovoljeno maso 7.500 kg., ampak so lažja in tako ne kršijo predpisov".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Tovornjakarji se izogibljejo cestnini