Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tovornjakarji se izogibljejo cestnini

 

Vedno več tovornjakov, namesto po pomurski avtocesti, raje pelje po regionalki proti Mariboru

Tovorni promet GRGornja Radgona – Potem ko so leta 2008 odprli Pomursko avtocesto se je na skrajnjem severovzhodu države, močno zmanjšalo število prometnih nesreč, saj se je tisoče tovornjakov, ki vsakodnevno peljejo med vzhodno in zahodno Evropo, umaknilo iz naseljenih mest in vasi. Toda svoje je sedaj očitno naredilo plačevanje cestnin, kajti če se izogneš cestninski postaji v Dragotincih ti v žepu ostane nekaj deset evrov. Zato je po lokalnih in regionalnih cestah, zlasti na območju Gornje Radgone, kjer se nahaja omenjena cestninska postaja, ter tudi cesta za sosednjo Avstrijo, spet vedno več tovornjakov, tudi tistih, ki tam ne bi smeli biti. In v zadnjem času dobivajo policisti vse več vprašanj občanov v zvezi s tovornim prometom na območju cest, ki jih kontrolira Policijska postaja Gornja Radgona.

„Policijska postaja Gornja Radgona in Postaja prometne policije Murska Sobota, v okviru rednih del in nalog, s svojimi patruljami redno nadzorujeta promet na tako imenovanih vzporednih cestah avtomobilske ceste A5 Pince-Počehova ter poleg drugih kršitev ugotavljata tudi kršitve v zvezi z neupoštevanjem določil 2. odstavka. 37. člena ZCes-1. V zvezi z omenjenim določilom ZCes-1 je bilo v letu 2013 in 2014 ugotovljenih več kršitev cestnoprometnih predpisov, voznikom pa je bila izrečena globa, uveden pa je bil tudi prekrškovni postopek in izdana odločba zoper pravne in odgovorne osebe ter samostojne podjetnike posameznike. Največ kršiteljev je državljanov Republike Slovenije", je potrdila tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.
Po odprtju pomurske avtoceste A5 se je tovorni promet preusmeril na omenjeno avtomobilsko cesto, na dosedanjih cestah pa se je promet prepovedal s prometnim znakom št. II-7.1, za tovorna vozila pri katerih največja dovoljena masa presega maso 7500 kg. Z dopolnilno tablo pa je promet omogočen za določene izjeme, in sicer: za vozila, katera nakladajo in razkladajo v podjetjih iz tega območja; sedež podjetja za začetek in konec službe in pot v sosednjo Avstrijo čez bivši mejni prehod iz smeri Vučje vasi; vsi uvozi na avtomobilsko cesto A5, bodisi iz Radencev, iz Gornje Radgone ter Murske Sobote, kjer prometnega znaka za prepoved vožnje tovornih vozil v smeri Radencev ni. Vse omenjene izjeme so določene, da je lokalni promet na območju omejene uporabe javne ceste promet motornih vozil, ki imajo na tem območju izhodišče ali cilj, promet motornih vozil, katerih vozniki, lastniki ali imetniki pravice uporabe imajo na tem območju stalno ali začasno prebivališče, promet motornih vozil, ki so v lasti oziroma v uporabi pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje prevozov, ki ima na tem območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče, ali avtošole, ki ima na tem območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče. Za lokalni promet se šteje tudi promet vozil za izvajanje rednega vzdrževanja ceste, vozil komunalnih služb, vprežnih vozil, koles, koles s pomožnim motorjem, koles z motorjem, lahkih štirikoles, traktorjev in motokultivatorjev ter promet motornih vozil, s katerimi se kandidati usposabljajo za vožnjo motornih vozil ali opravljajo izpite za voznike motornih vozil. Policija zoper slednje ne more ukrepati.
„V zvezi poti v sosednjo Avstrijo policija ugotavlja, da navedeno pot uporablja veliko tovornih vozil z hrvaško registrsko tablico, katera prihajajo iz smeri Vučje vasi in kar jim dovoljuje prometni znak št. II-7.1, postavljen v Vučji vasi, z dopolnilno tablo »dovoljeno za lokalni promet in R. Avstrijo. Zoper navedena vozila policija prav tako ne more ukrepati, saj vozijo v skladu z predpisi", pravi Raušova in dodaja: „Policijska postaja Gornja Radgona in Postaja prometne policije Murska Sobota bosta tudi v bodoče opravljali redni nadzor nad vožnjo tovornih vozil na območju Gornje Radgone, policisti pa bodo zoper kršitelje cestnoprometnih predpisov tudi dosledno ukrepali. Ne moreta pa ukrepati zoper voznike, ki ne kršijo cestnoprometnih predpisov, to so vozniki, ki dostavljajo tovor tovarnam ter posameznikom, ki imajo sedež na območju UE Gornja Radgona ter voznikom kateri imajo stalno bivališče ter ob drugih pogojih omenjenih v gornjem odstavku. Prav tako se ugotavlja da vzporedne ceste uporablja veliko tovornih vozil, katera pa ne spadajo v tako imenovano največjo dovoljeno maso 7.500 kg., ampak so lažja in tako ne kršijo predpisov".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Tovornjakarji se izogibljejo cestnini