Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tovornjakarji se izogibljejo cestnini

 

Vedno več tovornjakov, namesto po pomurski avtocesti, raje pelje po regionalki proti Mariboru

Tovorni promet GRGornja Radgona – Potem ko so leta 2008 odprli Pomursko avtocesto se je na skrajnjem severovzhodu države, močno zmanjšalo število prometnih nesreč, saj se je tisoče tovornjakov, ki vsakodnevno peljejo med vzhodno in zahodno Evropo, umaknilo iz naseljenih mest in vasi. Toda svoje je sedaj očitno naredilo plačevanje cestnin, kajti če se izogneš cestninski postaji v Dragotincih ti v žepu ostane nekaj deset evrov. Zato je po lokalnih in regionalnih cestah, zlasti na območju Gornje Radgone, kjer se nahaja omenjena cestninska postaja, ter tudi cesta za sosednjo Avstrijo, spet vedno več tovornjakov, tudi tistih, ki tam ne bi smeli biti. In v zadnjem času dobivajo policisti vse več vprašanj občanov v zvezi s tovornim prometom na območju cest, ki jih kontrolira Policijska postaja Gornja Radgona.

„Policijska postaja Gornja Radgona in Postaja prometne policije Murska Sobota, v okviru rednih del in nalog, s svojimi patruljami redno nadzorujeta promet na tako imenovanih vzporednih cestah avtomobilske ceste A5 Pince-Počehova ter poleg drugih kršitev ugotavljata tudi kršitve v zvezi z neupoštevanjem določil 2. odstavka. 37. člena ZCes-1. V zvezi z omenjenim določilom ZCes-1 je bilo v letu 2013 in 2014 ugotovljenih več kršitev cestnoprometnih predpisov, voznikom pa je bila izrečena globa, uveden pa je bil tudi prekrškovni postopek in izdana odločba zoper pravne in odgovorne osebe ter samostojne podjetnike posameznike. Največ kršiteljev je državljanov Republike Slovenije", je potrdila tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.
Po odprtju pomurske avtoceste A5 se je tovorni promet preusmeril na omenjeno avtomobilsko cesto, na dosedanjih cestah pa se je promet prepovedal s prometnim znakom št. II-7.1, za tovorna vozila pri katerih največja dovoljena masa presega maso 7500 kg. Z dopolnilno tablo pa je promet omogočen za določene izjeme, in sicer: za vozila, katera nakladajo in razkladajo v podjetjih iz tega območja; sedež podjetja za začetek in konec službe in pot v sosednjo Avstrijo čez bivši mejni prehod iz smeri Vučje vasi; vsi uvozi na avtomobilsko cesto A5, bodisi iz Radencev, iz Gornje Radgone ter Murske Sobote, kjer prometnega znaka za prepoved vožnje tovornih vozil v smeri Radencev ni. Vse omenjene izjeme so določene, da je lokalni promet na območju omejene uporabe javne ceste promet motornih vozil, ki imajo na tem območju izhodišče ali cilj, promet motornih vozil, katerih vozniki, lastniki ali imetniki pravice uporabe imajo na tem območju stalno ali začasno prebivališče, promet motornih vozil, ki so v lasti oziroma v uporabi pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje prevozov, ki ima na tem območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče, ali avtošole, ki ima na tem območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče. Za lokalni promet se šteje tudi promet vozil za izvajanje rednega vzdrževanja ceste, vozil komunalnih služb, vprežnih vozil, koles, koles s pomožnim motorjem, koles z motorjem, lahkih štirikoles, traktorjev in motokultivatorjev ter promet motornih vozil, s katerimi se kandidati usposabljajo za vožnjo motornih vozil ali opravljajo izpite za voznike motornih vozil. Policija zoper slednje ne more ukrepati.
„V zvezi poti v sosednjo Avstrijo policija ugotavlja, da navedeno pot uporablja veliko tovornih vozil z hrvaško registrsko tablico, katera prihajajo iz smeri Vučje vasi in kar jim dovoljuje prometni znak št. II-7.1, postavljen v Vučji vasi, z dopolnilno tablo »dovoljeno za lokalni promet in R. Avstrijo. Zoper navedena vozila policija prav tako ne more ukrepati, saj vozijo v skladu z predpisi", pravi Raušova in dodaja: „Policijska postaja Gornja Radgona in Postaja prometne policije Murska Sobota bosta tudi v bodoče opravljali redni nadzor nad vožnjo tovornih vozil na območju Gornje Radgone, policisti pa bodo zoper kršitelje cestnoprometnih predpisov tudi dosledno ukrepali. Ne moreta pa ukrepati zoper voznike, ki ne kršijo cestnoprometnih predpisov, to so vozniki, ki dostavljajo tovor tovarnam ter posameznikom, ki imajo sedež na območju UE Gornja Radgona ter voznikom kateri imajo stalno bivališče ter ob drugih pogojih omenjenih v gornjem odstavku. Prav tako se ugotavlja da vzporedne ceste uporablja veliko tovornih vozil, katera pa ne spadajo v tako imenovano največjo dovoljeno maso 7.500 kg., ampak so lažja in tako ne kršijo predpisov".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Tovornjakarji se izogibljejo cestnini