Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nov vrtec za bodoče generacije otrok!

 

Kontejnerje je zamenjal sodoben nizkoenergijski vrtec

Vrtec ČrešnjevciV Črešnjevcih, dober streljaj od središča Gornje Radgone, ki je kraj z največjim porastom prebivalcev v zadnjih treh desetletjih, kljub počitnicam, ne počivajo. V kraju z okoli 800 prebivalci, so namreč prav v teh počitniških dneh slovesno odprli novi nizkoenergijski vrtec, ki ga je zgradilo podjetje SGP Pomgrad, po načrtih podjetja Progrin d.o.o., opremil pa Eurodesign. Posebnost novega vrtca je skupni večnamenski prostor s plezalno steno. V starem vrtcu so imeli po en oddelek otrok, po zgraditvi novega pa so sedaj sprejeli že dva oddelka otrok, prvič tudi otroke iz prve starostne skupine, jeseni pa bo vrtec začelo obiskovati 44 otrok v treh oddelkih. Nov sodobni vrtec je tako zamenjal dosedanji, kar 35 let star kontejnerski vrtec.

Prvi vrtec v Črešnjevcih so namreč odprli leta 1978, otroke pa je varovala Marija Vreča. To je bil prvi kontejnerski vrtec, saj je deloval v zabojnikih takratne Avtoradgone. Denar za novi vrtec vreden 700.000 evrov, so prejeli iz evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 495 tisoč evrov, 204 tisoč evrov pa je prispevala tudi občina. Poleg Brede Forjanič, ravnateljice Vrtca Manka Golarja Gornja Radgona, kamor spada črešnjevski vrtec, so ob otvoritvi spregovorili še župan Anton Kampuš. predstavnik ministrstva za šolstvo Boris Zupančič in predstojnica Zavoda za Šolstvo OE Murska Sobota Irena Kumer. Občina Gornja Radgona je sicer leta 2013 pristopila k izgradnji novega nizkoenergijskega vrtca, saj zaradi dotrajanosti, energetske ter higienske oporečnosti 35 let stara kontejnerska zgradba ni bila več primerna za vzgojo otrok, ki so slabo leto dni, med izgradnjo novega vrtca v nizkoenergijski izvedbi, obiskovali osrednji radgonski vrtec Manka Golarja v samem mestu.
Po besedah radgonskega župana Antona Kampuša je izgradnja novega vrtca „naložba v prihodnost". Projekt se je z ureditvijo zunanjih površin v juniju 2014 v celoti zaključil, za otroke pa je odprl vrata že 19. maja 2014, ko so se vanj vrnili malčki, ki so v času gradnje začasno obiskovali vrtec v Gornji Radgoni. Kot je pojasnil župan Kampuš, stanje enote Vrtca Manka Golarja Gornja Radgona v Črešnjevcih je bilo na minimumu zdravstvene in sanitarne primernosti za izvajanje programa otroškega varstva, prav tako je bila obstoječa stavba energijsko izredno neučinkovita. Vrtec je bil v stari kontejnerski izvedbi, brez izolacije, z dotrajano strešno kritino, ki je puščala in je bila brez ustreznega odvodnjavanja. Objekt je bil s tem neprimeren tako z gradbenega kot z energetskega stališča. Poleg zunanjega ovoja stavbe so bili povsem neprimerni tudi notranji prostori, saj so bile stene vlažne, kar se je zaznalo že po vonju. Bivanjska neustreznost se je še posebno kazala v zimskih mesecih, ko se je kljub nenehnemu ogrevanju močno dvigovala vlažnost prostorov. Vse te emisije so negativno vplivale na zdravje otrok in zaposlenih. Ob tem je bil vrtec enooddelčen in ni imel dovolj razpoložljivih kapacitet glede na povpraševanje ter ni omogočal jasličnega varstva. Za gradnjo novega dvooddelčnega vrtca v nizkoenergijski izvedbi so uporabili naravi prijazne materiale in obnovljive vire energije za ogrevanje in prezračevanje, z zunanjo ureditvijo okolice, ureditvijo igrišč in notranje opreme. Novi nizkoenergijski vrtec omogoča optimizacijo porabe končne energije na nizkoenergijski standard do 40 kwh/m2a. Prihranek porabe energije na letni ravni bo najmanj 30 %. V novem vrtcu bosta tudi dve novi zaposlitvi.
Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona deluje sicer na štirih lokacijah oz. v štirih enotah. Temeljne naloge vrtca so pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družin in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti. „Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona ima jasno vizijo, poslanstvo in vrednote. Prizadevamo si za izvajanje kakovostnih programov predšolske vzgoje, za dobro sodelovanje z občino ustanoviteljico, s starši in z okoljem ter za prepoznavnost vrtca v slovenskem in evropskem prostoru, kar dosegamo z vključitvijo v številne projekte na državni in mednarodni ravni. Naš vrtec je tudi prvi slovenski energetsko varčen vrtec. Kot takšen je terjal od zaposlenih in vodstva vrtca bistvene vsebinske spremembe, predvsem v smislu ekološke osveščenosti in delovanja vrtca kot celote. Temu primerno so postavljeni cilji in naloge vrtca, ki se odražajo predvsem na izvedbeni ravni, kar dokazujejo številni dosežki in uspešno izvedeni eko projekti. Vrtec je v letu 2011 pridobil certifikat kakovosti, v skladu z zahtevami KzP, ki ga je podelil Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje iz Ljubljane. V zavodu aktivno sledimo zahtevam sistema kakovosti in se trudimo kakovost dela vrtca še izboljšati", je med drugim dejala ravnateljica mag. Breda Forjanič, ki dodaja, da je vrtec razvojno naravnan, ima svojo vizijo, opredeljeno poslanstvo in vrednote zavoda.
V to vizijo vsi verjamejo, ker jih usmerjajo njihove skupne vrednote: spoštovanje, strokovnost, prijaznost, timsko delo, varnost, ekološka osveščenost... „Vsi zaposleni se zavedamo, da do uspeha vodi le trajnostni razvoj, zato smo zavezani k vseživljenjskemu učenju; cilje uresničujemo timsko, spoštujemo drugačnost, vrednote, smo kreativni, ustvarjalni in odprti za nove predloge in ideje", je dodala Forjaničeva, ki se je ob svečani otvoritvi vrtca zahvalila vsem, ki so podprli idejo izgradnje novega vrtca v Črešnjevcih. „Posebna zahvala velja županu občine Gornja Radgona, g. Antonu Kampušu, občinskim svetnicam in svetnikom ter seveda staršem otrok iz te enote. Zahvaljujem se tudi gospe dr. Tatjani Fulder, direktorici PORE, razvojne agencije Gornja Radgona, in njenim sodelavcem za pomoč pri pridobivanju evropskih sredstev za izgradnjo novega vrtca v Črešnjevcih. Želimo, da vrtec postane oz. ostane konkurenčna prednost lokalne skupnosti, zato si bomo prizadevali za izvajanje kakovostne predšolske vzgoje, ki bo v zadovoljstvo vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa vrtca", je še dejala ravnateljica vrtca, mag. Breda Forjanič.

ČREŠNJEVCI „PREDMESTJE" RADGONE

Črešnjevci so naselje pri mestu Gornja Radgona, in se nahajajo na obronkih Slovenskih goric. Na severnem delu prehajajo v panonsko nižino, južni del pa pokriva gričevje. Naselje ima okoli 800 prebivalcev, povprečna nadmorska višina naselja pa je 226,7 m. Samo naselje je sestavljeno iz strnjenega naseljenega dela ob cesti Radgona - Spodnji Ivanjci, posameznih hiš na slemenih gričev ter posameznih naselij ob cesti Gornja Radgona - Police. Z gričev nasajenih z vinsko trto je prečudovit razgled na sosednjo Avstrijo, ob pravšnjem vremenu pa vid seže vse do madžarskih ravnin in Balatona. Črešnjevci so kraj z bogato tradicijo pridelave vina ter odličnimi vinogradniškimi legami. Številne viničerije in zidanice v kraju so dokaz te bogate tradicije in vabijo obiskovalce da se vrnejo v čas preteklosti.
Kraj bil je prvič omenjen leta 1385. Ob poti iz Črešnjevcev proti Zbigovcem je najdišče gomile iz rimske dobe. Ob glavni cesti stoji kamnito stebrasto znamenje ter kapelica iz leta 1831. Na cesti pred Zbigovci stoji kamnito znamenje sv. Mateja iz 18. stoletja. V gozdu Krčevine stoji plošča posvečena mladinski sekretarki Mariji Rožman, ki je bila na tem kraju ubita 20. februarja 1945. Na severozahodu naselja je v preteklosti stal Koratov grad ali Koratov marof, ki je dobil ime po pokojnemu Ivanu Koratu. Grad je bil v preteklosti zaščita vzhodnega vhoda v Radgono pred vojaškimi in drugimi vpadi. Sedaj ima posestvo s 7,5 ha vinogradov v lasti družina Borko kjer deluje tudi njihova vinogradniška-turistična kmetija. Ob posestvu teče potok Boljše vino (Besserwein). Črešnjevci so bili tudi domovanje slovenskega rimskokatoliškega duhovnika, čebelarja, pisatelja in jezikoslovca Petra Dajnka (1787 - 1873)- pisatelja ter gospodarskega strokovnjaka, pisca člankov in knjig z bogatimi napotki sadjarjem in vinogradnikom, Franca Jančarja (1820 – 1889). Med zgodovinske znamenitosti spadajo tudi: Kip svetega Mateja, Koroščeva vila, Rojstna hiša Petra Dajnka, Vila Hold, Vaška kapela...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Nov vrtec za bodoče generacije otrok!