V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nov vrtec za bodoče generacije otrok!

 

Kontejnerje je zamenjal sodoben nizkoenergijski vrtec

Vrtec ČrešnjevciV Črešnjevcih, dober streljaj od središča Gornje Radgone, ki je kraj z največjim porastom prebivalcev v zadnjih treh desetletjih, kljub počitnicam, ne počivajo. V kraju z okoli 800 prebivalci, so namreč prav v teh počitniških dneh slovesno odprli novi nizkoenergijski vrtec, ki ga je zgradilo podjetje SGP Pomgrad, po načrtih podjetja Progrin d.o.o., opremil pa Eurodesign. Posebnost novega vrtca je skupni večnamenski prostor s plezalno steno. V starem vrtcu so imeli po en oddelek otrok, po zgraditvi novega pa so sedaj sprejeli že dva oddelka otrok, prvič tudi otroke iz prve starostne skupine, jeseni pa bo vrtec začelo obiskovati 44 otrok v treh oddelkih. Nov sodobni vrtec je tako zamenjal dosedanji, kar 35 let star kontejnerski vrtec.

Prvi vrtec v Črešnjevcih so namreč odprli leta 1978, otroke pa je varovala Marija Vreča. To je bil prvi kontejnerski vrtec, saj je deloval v zabojnikih takratne Avtoradgone. Denar za novi vrtec vreden 700.000 evrov, so prejeli iz evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 495 tisoč evrov, 204 tisoč evrov pa je prispevala tudi občina. Poleg Brede Forjanič, ravnateljice Vrtca Manka Golarja Gornja Radgona, kamor spada črešnjevski vrtec, so ob otvoritvi spregovorili še župan Anton Kampuš. predstavnik ministrstva za šolstvo Boris Zupančič in predstojnica Zavoda za Šolstvo OE Murska Sobota Irena Kumer. Občina Gornja Radgona je sicer leta 2013 pristopila k izgradnji novega nizkoenergijskega vrtca, saj zaradi dotrajanosti, energetske ter higienske oporečnosti 35 let stara kontejnerska zgradba ni bila več primerna za vzgojo otrok, ki so slabo leto dni, med izgradnjo novega vrtca v nizkoenergijski izvedbi, obiskovali osrednji radgonski vrtec Manka Golarja v samem mestu.
Po besedah radgonskega župana Antona Kampuša je izgradnja novega vrtca „naložba v prihodnost". Projekt se je z ureditvijo zunanjih površin v juniju 2014 v celoti zaključil, za otroke pa je odprl vrata že 19. maja 2014, ko so se vanj vrnili malčki, ki so v času gradnje začasno obiskovali vrtec v Gornji Radgoni. Kot je pojasnil župan Kampuš, stanje enote Vrtca Manka Golarja Gornja Radgona v Črešnjevcih je bilo na minimumu zdravstvene in sanitarne primernosti za izvajanje programa otroškega varstva, prav tako je bila obstoječa stavba energijsko izredno neučinkovita. Vrtec je bil v stari kontejnerski izvedbi, brez izolacije, z dotrajano strešno kritino, ki je puščala in je bila brez ustreznega odvodnjavanja. Objekt je bil s tem neprimeren tako z gradbenega kot z energetskega stališča. Poleg zunanjega ovoja stavbe so bili povsem neprimerni tudi notranji prostori, saj so bile stene vlažne, kar se je zaznalo že po vonju. Bivanjska neustreznost se je še posebno kazala v zimskih mesecih, ko se je kljub nenehnemu ogrevanju močno dvigovala vlažnost prostorov. Vse te emisije so negativno vplivale na zdravje otrok in zaposlenih. Ob tem je bil vrtec enooddelčen in ni imel dovolj razpoložljivih kapacitet glede na povpraševanje ter ni omogočal jasličnega varstva. Za gradnjo novega dvooddelčnega vrtca v nizkoenergijski izvedbi so uporabili naravi prijazne materiale in obnovljive vire energije za ogrevanje in prezračevanje, z zunanjo ureditvijo okolice, ureditvijo igrišč in notranje opreme. Novi nizkoenergijski vrtec omogoča optimizacijo porabe končne energije na nizkoenergijski standard do 40 kwh/m2a. Prihranek porabe energije na letni ravni bo najmanj 30 %. V novem vrtcu bosta tudi dve novi zaposlitvi.
Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona deluje sicer na štirih lokacijah oz. v štirih enotah. Temeljne naloge vrtca so pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družin in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti. „Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona ima jasno vizijo, poslanstvo in vrednote. Prizadevamo si za izvajanje kakovostnih programov predšolske vzgoje, za dobro sodelovanje z občino ustanoviteljico, s starši in z okoljem ter za prepoznavnost vrtca v slovenskem in evropskem prostoru, kar dosegamo z vključitvijo v številne projekte na državni in mednarodni ravni. Naš vrtec je tudi prvi slovenski energetsko varčen vrtec. Kot takšen je terjal od zaposlenih in vodstva vrtca bistvene vsebinske spremembe, predvsem v smislu ekološke osveščenosti in delovanja vrtca kot celote. Temu primerno so postavljeni cilji in naloge vrtca, ki se odražajo predvsem na izvedbeni ravni, kar dokazujejo številni dosežki in uspešno izvedeni eko projekti. Vrtec je v letu 2011 pridobil certifikat kakovosti, v skladu z zahtevami KzP, ki ga je podelil Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje iz Ljubljane. V zavodu aktivno sledimo zahtevam sistema kakovosti in se trudimo kakovost dela vrtca še izboljšati", je med drugim dejala ravnateljica mag. Breda Forjanič, ki dodaja, da je vrtec razvojno naravnan, ima svojo vizijo, opredeljeno poslanstvo in vrednote zavoda.
V to vizijo vsi verjamejo, ker jih usmerjajo njihove skupne vrednote: spoštovanje, strokovnost, prijaznost, timsko delo, varnost, ekološka osveščenost... „Vsi zaposleni se zavedamo, da do uspeha vodi le trajnostni razvoj, zato smo zavezani k vseživljenjskemu učenju; cilje uresničujemo timsko, spoštujemo drugačnost, vrednote, smo kreativni, ustvarjalni in odprti za nove predloge in ideje", je dodala Forjaničeva, ki se je ob svečani otvoritvi vrtca zahvalila vsem, ki so podprli idejo izgradnje novega vrtca v Črešnjevcih. „Posebna zahvala velja županu občine Gornja Radgona, g. Antonu Kampušu, občinskim svetnicam in svetnikom ter seveda staršem otrok iz te enote. Zahvaljujem se tudi gospe dr. Tatjani Fulder, direktorici PORE, razvojne agencije Gornja Radgona, in njenim sodelavcem za pomoč pri pridobivanju evropskih sredstev za izgradnjo novega vrtca v Črešnjevcih. Želimo, da vrtec postane oz. ostane konkurenčna prednost lokalne skupnosti, zato si bomo prizadevali za izvajanje kakovostne predšolske vzgoje, ki bo v zadovoljstvo vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa vrtca", je še dejala ravnateljica vrtca, mag. Breda Forjanič.

ČREŠNJEVCI „PREDMESTJE" RADGONE

Črešnjevci so naselje pri mestu Gornja Radgona, in se nahajajo na obronkih Slovenskih goric. Na severnem delu prehajajo v panonsko nižino, južni del pa pokriva gričevje. Naselje ima okoli 800 prebivalcev, povprečna nadmorska višina naselja pa je 226,7 m. Samo naselje je sestavljeno iz strnjenega naseljenega dela ob cesti Radgona - Spodnji Ivanjci, posameznih hiš na slemenih gričev ter posameznih naselij ob cesti Gornja Radgona - Police. Z gričev nasajenih z vinsko trto je prečudovit razgled na sosednjo Avstrijo, ob pravšnjem vremenu pa vid seže vse do madžarskih ravnin in Balatona. Črešnjevci so kraj z bogato tradicijo pridelave vina ter odličnimi vinogradniškimi legami. Številne viničerije in zidanice v kraju so dokaz te bogate tradicije in vabijo obiskovalce da se vrnejo v čas preteklosti.
Kraj bil je prvič omenjen leta 1385. Ob poti iz Črešnjevcev proti Zbigovcem je najdišče gomile iz rimske dobe. Ob glavni cesti stoji kamnito stebrasto znamenje ter kapelica iz leta 1831. Na cesti pred Zbigovci stoji kamnito znamenje sv. Mateja iz 18. stoletja. V gozdu Krčevine stoji plošča posvečena mladinski sekretarki Mariji Rožman, ki je bila na tem kraju ubita 20. februarja 1945. Na severozahodu naselja je v preteklosti stal Koratov grad ali Koratov marof, ki je dobil ime po pokojnemu Ivanu Koratu. Grad je bil v preteklosti zaščita vzhodnega vhoda v Radgono pred vojaškimi in drugimi vpadi. Sedaj ima posestvo s 7,5 ha vinogradov v lasti družina Borko kjer deluje tudi njihova vinogradniška-turistična kmetija. Ob posestvu teče potok Boljše vino (Besserwein). Črešnjevci so bili tudi domovanje slovenskega rimskokatoliškega duhovnika, čebelarja, pisatelja in jezikoslovca Petra Dajnka (1787 - 1873)- pisatelja ter gospodarskega strokovnjaka, pisca člankov in knjig z bogatimi napotki sadjarjem in vinogradnikom, Franca Jančarja (1820 – 1889). Med zgodovinske znamenitosti spadajo tudi: Kip svetega Mateja, Koroščeva vila, Rojstna hiša Petra Dajnka, Vila Hold, Vaška kapela...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Nov vrtec za bodoče generacije otrok!