„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nov vrtec za bodoče generacije otrok!

 

Kontejnerje je zamenjal sodoben nizkoenergijski vrtec

Vrtec ČrešnjevciV Črešnjevcih, dober streljaj od središča Gornje Radgone, ki je kraj z največjim porastom prebivalcev v zadnjih treh desetletjih, kljub počitnicam, ne počivajo. V kraju z okoli 800 prebivalci, so namreč prav v teh počitniških dneh slovesno odprli novi nizkoenergijski vrtec, ki ga je zgradilo podjetje SGP Pomgrad, po načrtih podjetja Progrin d.o.o., opremil pa Eurodesign. Posebnost novega vrtca je skupni večnamenski prostor s plezalno steno. V starem vrtcu so imeli po en oddelek otrok, po zgraditvi novega pa so sedaj sprejeli že dva oddelka otrok, prvič tudi otroke iz prve starostne skupine, jeseni pa bo vrtec začelo obiskovati 44 otrok v treh oddelkih. Nov sodobni vrtec je tako zamenjal dosedanji, kar 35 let star kontejnerski vrtec.

Prvi vrtec v Črešnjevcih so namreč odprli leta 1978, otroke pa je varovala Marija Vreča. To je bil prvi kontejnerski vrtec, saj je deloval v zabojnikih takratne Avtoradgone. Denar za novi vrtec vreden 700.000 evrov, so prejeli iz evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 495 tisoč evrov, 204 tisoč evrov pa je prispevala tudi občina. Poleg Brede Forjanič, ravnateljice Vrtca Manka Golarja Gornja Radgona, kamor spada črešnjevski vrtec, so ob otvoritvi spregovorili še župan Anton Kampuš. predstavnik ministrstva za šolstvo Boris Zupančič in predstojnica Zavoda za Šolstvo OE Murska Sobota Irena Kumer. Občina Gornja Radgona je sicer leta 2013 pristopila k izgradnji novega nizkoenergijskega vrtca, saj zaradi dotrajanosti, energetske ter higienske oporečnosti 35 let stara kontejnerska zgradba ni bila več primerna za vzgojo otrok, ki so slabo leto dni, med izgradnjo novega vrtca v nizkoenergijski izvedbi, obiskovali osrednji radgonski vrtec Manka Golarja v samem mestu.
Po besedah radgonskega župana Antona Kampuša je izgradnja novega vrtca „naložba v prihodnost". Projekt se je z ureditvijo zunanjih površin v juniju 2014 v celoti zaključil, za otroke pa je odprl vrata že 19. maja 2014, ko so se vanj vrnili malčki, ki so v času gradnje začasno obiskovali vrtec v Gornji Radgoni. Kot je pojasnil župan Kampuš, stanje enote Vrtca Manka Golarja Gornja Radgona v Črešnjevcih je bilo na minimumu zdravstvene in sanitarne primernosti za izvajanje programa otroškega varstva, prav tako je bila obstoječa stavba energijsko izredno neučinkovita. Vrtec je bil v stari kontejnerski izvedbi, brez izolacije, z dotrajano strešno kritino, ki je puščala in je bila brez ustreznega odvodnjavanja. Objekt je bil s tem neprimeren tako z gradbenega kot z energetskega stališča. Poleg zunanjega ovoja stavbe so bili povsem neprimerni tudi notranji prostori, saj so bile stene vlažne, kar se je zaznalo že po vonju. Bivanjska neustreznost se je še posebno kazala v zimskih mesecih, ko se je kljub nenehnemu ogrevanju močno dvigovala vlažnost prostorov. Vse te emisije so negativno vplivale na zdravje otrok in zaposlenih. Ob tem je bil vrtec enooddelčen in ni imel dovolj razpoložljivih kapacitet glede na povpraševanje ter ni omogočal jasličnega varstva. Za gradnjo novega dvooddelčnega vrtca v nizkoenergijski izvedbi so uporabili naravi prijazne materiale in obnovljive vire energije za ogrevanje in prezračevanje, z zunanjo ureditvijo okolice, ureditvijo igrišč in notranje opreme. Novi nizkoenergijski vrtec omogoča optimizacijo porabe končne energije na nizkoenergijski standard do 40 kwh/m2a. Prihranek porabe energije na letni ravni bo najmanj 30 %. V novem vrtcu bosta tudi dve novi zaposlitvi.
Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona deluje sicer na štirih lokacijah oz. v štirih enotah. Temeljne naloge vrtca so pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družin in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti. „Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona ima jasno vizijo, poslanstvo in vrednote. Prizadevamo si za izvajanje kakovostnih programov predšolske vzgoje, za dobro sodelovanje z občino ustanoviteljico, s starši in z okoljem ter za prepoznavnost vrtca v slovenskem in evropskem prostoru, kar dosegamo z vključitvijo v številne projekte na državni in mednarodni ravni. Naš vrtec je tudi prvi slovenski energetsko varčen vrtec. Kot takšen je terjal od zaposlenih in vodstva vrtca bistvene vsebinske spremembe, predvsem v smislu ekološke osveščenosti in delovanja vrtca kot celote. Temu primerno so postavljeni cilji in naloge vrtca, ki se odražajo predvsem na izvedbeni ravni, kar dokazujejo številni dosežki in uspešno izvedeni eko projekti. Vrtec je v letu 2011 pridobil certifikat kakovosti, v skladu z zahtevami KzP, ki ga je podelil Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje iz Ljubljane. V zavodu aktivno sledimo zahtevam sistema kakovosti in se trudimo kakovost dela vrtca še izboljšati", je med drugim dejala ravnateljica mag. Breda Forjanič, ki dodaja, da je vrtec razvojno naravnan, ima svojo vizijo, opredeljeno poslanstvo in vrednote zavoda.
V to vizijo vsi verjamejo, ker jih usmerjajo njihove skupne vrednote: spoštovanje, strokovnost, prijaznost, timsko delo, varnost, ekološka osveščenost... „Vsi zaposleni se zavedamo, da do uspeha vodi le trajnostni razvoj, zato smo zavezani k vseživljenjskemu učenju; cilje uresničujemo timsko, spoštujemo drugačnost, vrednote, smo kreativni, ustvarjalni in odprti za nove predloge in ideje", je dodala Forjaničeva, ki se je ob svečani otvoritvi vrtca zahvalila vsem, ki so podprli idejo izgradnje novega vrtca v Črešnjevcih. „Posebna zahvala velja županu občine Gornja Radgona, g. Antonu Kampušu, občinskim svetnicam in svetnikom ter seveda staršem otrok iz te enote. Zahvaljujem se tudi gospe dr. Tatjani Fulder, direktorici PORE, razvojne agencije Gornja Radgona, in njenim sodelavcem za pomoč pri pridobivanju evropskih sredstev za izgradnjo novega vrtca v Črešnjevcih. Želimo, da vrtec postane oz. ostane konkurenčna prednost lokalne skupnosti, zato si bomo prizadevali za izvajanje kakovostne predšolske vzgoje, ki bo v zadovoljstvo vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa vrtca", je še dejala ravnateljica vrtca, mag. Breda Forjanič.

ČREŠNJEVCI „PREDMESTJE" RADGONE

Črešnjevci so naselje pri mestu Gornja Radgona, in se nahajajo na obronkih Slovenskih goric. Na severnem delu prehajajo v panonsko nižino, južni del pa pokriva gričevje. Naselje ima okoli 800 prebivalcev, povprečna nadmorska višina naselja pa je 226,7 m. Samo naselje je sestavljeno iz strnjenega naseljenega dela ob cesti Radgona - Spodnji Ivanjci, posameznih hiš na slemenih gričev ter posameznih naselij ob cesti Gornja Radgona - Police. Z gričev nasajenih z vinsko trto je prečudovit razgled na sosednjo Avstrijo, ob pravšnjem vremenu pa vid seže vse do madžarskih ravnin in Balatona. Črešnjevci so kraj z bogato tradicijo pridelave vina ter odličnimi vinogradniškimi legami. Številne viničerije in zidanice v kraju so dokaz te bogate tradicije in vabijo obiskovalce da se vrnejo v čas preteklosti.
Kraj bil je prvič omenjen leta 1385. Ob poti iz Črešnjevcev proti Zbigovcem je najdišče gomile iz rimske dobe. Ob glavni cesti stoji kamnito stebrasto znamenje ter kapelica iz leta 1831. Na cesti pred Zbigovci stoji kamnito znamenje sv. Mateja iz 18. stoletja. V gozdu Krčevine stoji plošča posvečena mladinski sekretarki Mariji Rožman, ki je bila na tem kraju ubita 20. februarja 1945. Na severozahodu naselja je v preteklosti stal Koratov grad ali Koratov marof, ki je dobil ime po pokojnemu Ivanu Koratu. Grad je bil v preteklosti zaščita vzhodnega vhoda v Radgono pred vojaškimi in drugimi vpadi. Sedaj ima posestvo s 7,5 ha vinogradov v lasti družina Borko kjer deluje tudi njihova vinogradniška-turistična kmetija. Ob posestvu teče potok Boljše vino (Besserwein). Črešnjevci so bili tudi domovanje slovenskega rimskokatoliškega duhovnika, čebelarja, pisatelja in jezikoslovca Petra Dajnka (1787 - 1873)- pisatelja ter gospodarskega strokovnjaka, pisca člankov in knjig z bogatimi napotki sadjarjem in vinogradnikom, Franca Jančarja (1820 – 1889). Med zgodovinske znamenitosti spadajo tudi: Kip svetega Mateja, Koroščeva vila, Rojstna hiša Petra Dajnka, Vila Hold, Vaška kapela...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Nov vrtec za bodoče generacije otrok!