Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nov vrtec za bodoče generacije otrok!

 

Kontejnerje je zamenjal sodoben nizkoenergijski vrtec

Vrtec ČrešnjevciV Črešnjevcih, dober streljaj od središča Gornje Radgone, ki je kraj z največjim porastom prebivalcev v zadnjih treh desetletjih, kljub počitnicam, ne počivajo. V kraju z okoli 800 prebivalci, so namreč prav v teh počitniških dneh slovesno odprli novi nizkoenergijski vrtec, ki ga je zgradilo podjetje SGP Pomgrad, po načrtih podjetja Progrin d.o.o., opremil pa Eurodesign. Posebnost novega vrtca je skupni večnamenski prostor s plezalno steno. V starem vrtcu so imeli po en oddelek otrok, po zgraditvi novega pa so sedaj sprejeli že dva oddelka otrok, prvič tudi otroke iz prve starostne skupine, jeseni pa bo vrtec začelo obiskovati 44 otrok v treh oddelkih. Nov sodobni vrtec je tako zamenjal dosedanji, kar 35 let star kontejnerski vrtec.

Prvi vrtec v Črešnjevcih so namreč odprli leta 1978, otroke pa je varovala Marija Vreča. To je bil prvi kontejnerski vrtec, saj je deloval v zabojnikih takratne Avtoradgone. Denar za novi vrtec vreden 700.000 evrov, so prejeli iz evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 495 tisoč evrov, 204 tisoč evrov pa je prispevala tudi občina. Poleg Brede Forjanič, ravnateljice Vrtca Manka Golarja Gornja Radgona, kamor spada črešnjevski vrtec, so ob otvoritvi spregovorili še župan Anton Kampuš. predstavnik ministrstva za šolstvo Boris Zupančič in predstojnica Zavoda za Šolstvo OE Murska Sobota Irena Kumer. Občina Gornja Radgona je sicer leta 2013 pristopila k izgradnji novega nizkoenergijskega vrtca, saj zaradi dotrajanosti, energetske ter higienske oporečnosti 35 let stara kontejnerska zgradba ni bila več primerna za vzgojo otrok, ki so slabo leto dni, med izgradnjo novega vrtca v nizkoenergijski izvedbi, obiskovali osrednji radgonski vrtec Manka Golarja v samem mestu.
Po besedah radgonskega župana Antona Kampuša je izgradnja novega vrtca „naložba v prihodnost". Projekt se je z ureditvijo zunanjih površin v juniju 2014 v celoti zaključil, za otroke pa je odprl vrata že 19. maja 2014, ko so se vanj vrnili malčki, ki so v času gradnje začasno obiskovali vrtec v Gornji Radgoni. Kot je pojasnil župan Kampuš, stanje enote Vrtca Manka Golarja Gornja Radgona v Črešnjevcih je bilo na minimumu zdravstvene in sanitarne primernosti za izvajanje programa otroškega varstva, prav tako je bila obstoječa stavba energijsko izredno neučinkovita. Vrtec je bil v stari kontejnerski izvedbi, brez izolacije, z dotrajano strešno kritino, ki je puščala in je bila brez ustreznega odvodnjavanja. Objekt je bil s tem neprimeren tako z gradbenega kot z energetskega stališča. Poleg zunanjega ovoja stavbe so bili povsem neprimerni tudi notranji prostori, saj so bile stene vlažne, kar se je zaznalo že po vonju. Bivanjska neustreznost se je še posebno kazala v zimskih mesecih, ko se je kljub nenehnemu ogrevanju močno dvigovala vlažnost prostorov. Vse te emisije so negativno vplivale na zdravje otrok in zaposlenih. Ob tem je bil vrtec enooddelčen in ni imel dovolj razpoložljivih kapacitet glede na povpraševanje ter ni omogočal jasličnega varstva. Za gradnjo novega dvooddelčnega vrtca v nizkoenergijski izvedbi so uporabili naravi prijazne materiale in obnovljive vire energije za ogrevanje in prezračevanje, z zunanjo ureditvijo okolice, ureditvijo igrišč in notranje opreme. Novi nizkoenergijski vrtec omogoča optimizacijo porabe končne energije na nizkoenergijski standard do 40 kwh/m2a. Prihranek porabe energije na letni ravni bo najmanj 30 %. V novem vrtcu bosta tudi dve novi zaposlitvi.
Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona deluje sicer na štirih lokacijah oz. v štirih enotah. Temeljne naloge vrtca so pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družin in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti. „Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona ima jasno vizijo, poslanstvo in vrednote. Prizadevamo si za izvajanje kakovostnih programov predšolske vzgoje, za dobro sodelovanje z občino ustanoviteljico, s starši in z okoljem ter za prepoznavnost vrtca v slovenskem in evropskem prostoru, kar dosegamo z vključitvijo v številne projekte na državni in mednarodni ravni. Naš vrtec je tudi prvi slovenski energetsko varčen vrtec. Kot takšen je terjal od zaposlenih in vodstva vrtca bistvene vsebinske spremembe, predvsem v smislu ekološke osveščenosti in delovanja vrtca kot celote. Temu primerno so postavljeni cilji in naloge vrtca, ki se odražajo predvsem na izvedbeni ravni, kar dokazujejo številni dosežki in uspešno izvedeni eko projekti. Vrtec je v letu 2011 pridobil certifikat kakovosti, v skladu z zahtevami KzP, ki ga je podelil Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje iz Ljubljane. V zavodu aktivno sledimo zahtevam sistema kakovosti in se trudimo kakovost dela vrtca še izboljšati", je med drugim dejala ravnateljica mag. Breda Forjanič, ki dodaja, da je vrtec razvojno naravnan, ima svojo vizijo, opredeljeno poslanstvo in vrednote zavoda.
V to vizijo vsi verjamejo, ker jih usmerjajo njihove skupne vrednote: spoštovanje, strokovnost, prijaznost, timsko delo, varnost, ekološka osveščenost... „Vsi zaposleni se zavedamo, da do uspeha vodi le trajnostni razvoj, zato smo zavezani k vseživljenjskemu učenju; cilje uresničujemo timsko, spoštujemo drugačnost, vrednote, smo kreativni, ustvarjalni in odprti za nove predloge in ideje", je dodala Forjaničeva, ki se je ob svečani otvoritvi vrtca zahvalila vsem, ki so podprli idejo izgradnje novega vrtca v Črešnjevcih. „Posebna zahvala velja županu občine Gornja Radgona, g. Antonu Kampušu, občinskim svetnicam in svetnikom ter seveda staršem otrok iz te enote. Zahvaljujem se tudi gospe dr. Tatjani Fulder, direktorici PORE, razvojne agencije Gornja Radgona, in njenim sodelavcem za pomoč pri pridobivanju evropskih sredstev za izgradnjo novega vrtca v Črešnjevcih. Želimo, da vrtec postane oz. ostane konkurenčna prednost lokalne skupnosti, zato si bomo prizadevali za izvajanje kakovostne predšolske vzgoje, ki bo v zadovoljstvo vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa vrtca", je še dejala ravnateljica vrtca, mag. Breda Forjanič.

ČREŠNJEVCI „PREDMESTJE" RADGONE

Črešnjevci so naselje pri mestu Gornja Radgona, in se nahajajo na obronkih Slovenskih goric. Na severnem delu prehajajo v panonsko nižino, južni del pa pokriva gričevje. Naselje ima okoli 800 prebivalcev, povprečna nadmorska višina naselja pa je 226,7 m. Samo naselje je sestavljeno iz strnjenega naseljenega dela ob cesti Radgona - Spodnji Ivanjci, posameznih hiš na slemenih gričev ter posameznih naselij ob cesti Gornja Radgona - Police. Z gričev nasajenih z vinsko trto je prečudovit razgled na sosednjo Avstrijo, ob pravšnjem vremenu pa vid seže vse do madžarskih ravnin in Balatona. Črešnjevci so kraj z bogato tradicijo pridelave vina ter odličnimi vinogradniškimi legami. Številne viničerije in zidanice v kraju so dokaz te bogate tradicije in vabijo obiskovalce da se vrnejo v čas preteklosti.
Kraj bil je prvič omenjen leta 1385. Ob poti iz Črešnjevcev proti Zbigovcem je najdišče gomile iz rimske dobe. Ob glavni cesti stoji kamnito stebrasto znamenje ter kapelica iz leta 1831. Na cesti pred Zbigovci stoji kamnito znamenje sv. Mateja iz 18. stoletja. V gozdu Krčevine stoji plošča posvečena mladinski sekretarki Mariji Rožman, ki je bila na tem kraju ubita 20. februarja 1945. Na severozahodu naselja je v preteklosti stal Koratov grad ali Koratov marof, ki je dobil ime po pokojnemu Ivanu Koratu. Grad je bil v preteklosti zaščita vzhodnega vhoda v Radgono pred vojaškimi in drugimi vpadi. Sedaj ima posestvo s 7,5 ha vinogradov v lasti družina Borko kjer deluje tudi njihova vinogradniška-turistična kmetija. Ob posestvu teče potok Boljše vino (Besserwein). Črešnjevci so bili tudi domovanje slovenskega rimskokatoliškega duhovnika, čebelarja, pisatelja in jezikoslovca Petra Dajnka (1787 - 1873)- pisatelja ter gospodarskega strokovnjaka, pisca člankov in knjig z bogatimi napotki sadjarjem in vinogradnikom, Franca Jančarja (1820 – 1889). Med zgodovinske znamenitosti spadajo tudi: Kip svetega Mateja, Koroščeva vila, Rojstna hiša Petra Dajnka, Vila Hold, Vaška kapela...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Nov vrtec za bodoče generacije otrok!