Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Štajersko-prekmursko-madžarska naveza najboljša na 21. „Bogračiadi 2017"

Bogračiada 2017Minulo soboto je v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, na Slovenski ulici, pred hotelom Diana, že enaindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju. Na eni največjih kulinaričnih in etnoloških prireditev v Pomurju, v organizaciji Hotela Diana je v lepem in vročem vremenu, nastopilo veliko tekmovalcev, ob tem je prišlo veliko obiskovalcev in „degustatorjev", tako iz Pomurja, kot iz drugih delov Slovenije. To je tudi dan, ko večina prekmurskih gospodinj ne kuha, ker cele družine raje gredo na bograč. Med štiridesetimi ekipami iz vse Slovenije, v katerih so bili mnogi znani in manj znani Slovenci in Slovenke, sta svoje kuharske sposobnosti znova pokazala tudi Radgončana Evgen Podlesek in Marjan Hamler, ki sta skuhala odličen bograč.

Med štiridesetimi ekipami iz cele Slovenije je, med znanimi in manj znanimi kuharji, v kuhanju znane prekmurske specialitete, slavilo TD Dobrovnik

Naslova v Vidanovce in Vogričevce!

Kosci VogričevciV okviru krajevnega praznika KS Cezanjevci iz okolice Ljutomera, so se na območju omenjene krajevne skupnosti odvijale številne prireditve in dogodki. Poleg sv. maše za krajane KS Cezanjevci, ki je bila v farni cerkvi v Cezanjevcih, predaje namenu novega asfaltiranega odseka ceste, osrednje prireditve s kulturnim programom, srečelovom in brezplačnim bogračem ter tekmovanja v kuhanju domačih jedi, v organizaciji Društva Kihača, je namreč v ospredju bilo tradicionalno, 31. tekmovanje koscev. V organizaciji PGD Vogričevci se je tradicionalno na Heričevem travniku v Vogričevcih pomerilo kar nekaj koscev in kosic, in sicer v košnji z ročno koso.

Tradicionalno, že 31. tekmovanje koscev in kosic v košnji z ročno koso, je pritegnilo veliko tekmovalcev in gledalcev

Zmaga za Gmajnice pred Celjani in Mariborčani!

Igre vodnikovV organizaciji Enote vodnikov službenih psov PU Murska Sobota, je na sedežu enote v Murskih Petrovcih tik ob avstrijski meji, potekalo 21. vseslovensko srečanje vodnikov službenih psov in konjev, katero so izkoristili tudi za tradicionalni turnir v malem nogometu. Nastopilo je vseh šest policijskih enot, ki so tako ali drugače povezani z živalmi, torej s službenimi psi in konji. Na srečanju in tekmovanju v Murskih Petrovcih so sicer, poleg nogometašev iz šestih ekip, številnih upokojenih vodnikov službenih psov, visokih policijskih predstavnikov, med drugimi gosti, bili tudi direktor PU Murska Sobota Damir Ivančič, inšpektor UUP GPU Boštjan Cugmas, podpredsednik Policijskega sindikata Slovenije Andrej Kocbek...

Vodniki službenih psov igrali nogomet in se družili

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nov vrtec za bodoče generacije otrok!

 

Kontejnerje je zamenjal sodoben nizkoenergijski vrtec

Vrtec ČrešnjevciV Črešnjevcih, dober streljaj od središča Gornje Radgone, ki je kraj z največjim porastom prebivalcev v zadnjih treh desetletjih, kljub počitnicam, ne počivajo. V kraju z okoli 800 prebivalci, so namreč prav v teh počitniških dneh slovesno odprli novi nizkoenergijski vrtec, ki ga je zgradilo podjetje SGP Pomgrad, po načrtih podjetja Progrin d.o.o., opremil pa Eurodesign. Posebnost novega vrtca je skupni večnamenski prostor s plezalno steno. V starem vrtcu so imeli po en oddelek otrok, po zgraditvi novega pa so sedaj sprejeli že dva oddelka otrok, prvič tudi otroke iz prve starostne skupine, jeseni pa bo vrtec začelo obiskovati 44 otrok v treh oddelkih. Nov sodobni vrtec je tako zamenjal dosedanji, kar 35 let star kontejnerski vrtec.

Prvi vrtec v Črešnjevcih so namreč odprli leta 1978, otroke pa je varovala Marija Vreča. To je bil prvi kontejnerski vrtec, saj je deloval v zabojnikih takratne Avtoradgone. Denar za novi vrtec vreden 700.000 evrov, so prejeli iz evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 495 tisoč evrov, 204 tisoč evrov pa je prispevala tudi občina. Poleg Brede Forjanič, ravnateljice Vrtca Manka Golarja Gornja Radgona, kamor spada črešnjevski vrtec, so ob otvoritvi spregovorili še župan Anton Kampuš. predstavnik ministrstva za šolstvo Boris Zupančič in predstojnica Zavoda za Šolstvo OE Murska Sobota Irena Kumer. Občina Gornja Radgona je sicer leta 2013 pristopila k izgradnji novega nizkoenergijskega vrtca, saj zaradi dotrajanosti, energetske ter higienske oporečnosti 35 let stara kontejnerska zgradba ni bila več primerna za vzgojo otrok, ki so slabo leto dni, med izgradnjo novega vrtca v nizkoenergijski izvedbi, obiskovali osrednji radgonski vrtec Manka Golarja v samem mestu.
Po besedah radgonskega župana Antona Kampuša je izgradnja novega vrtca „naložba v prihodnost". Projekt se je z ureditvijo zunanjih površin v juniju 2014 v celoti zaključil, za otroke pa je odprl vrata že 19. maja 2014, ko so se vanj vrnili malčki, ki so v času gradnje začasno obiskovali vrtec v Gornji Radgoni. Kot je pojasnil župan Kampuš, stanje enote Vrtca Manka Golarja Gornja Radgona v Črešnjevcih je bilo na minimumu zdravstvene in sanitarne primernosti za izvajanje programa otroškega varstva, prav tako je bila obstoječa stavba energijsko izredno neučinkovita. Vrtec je bil v stari kontejnerski izvedbi, brez izolacije, z dotrajano strešno kritino, ki je puščala in je bila brez ustreznega odvodnjavanja. Objekt je bil s tem neprimeren tako z gradbenega kot z energetskega stališča. Poleg zunanjega ovoja stavbe so bili povsem neprimerni tudi notranji prostori, saj so bile stene vlažne, kar se je zaznalo že po vonju. Bivanjska neustreznost se je še posebno kazala v zimskih mesecih, ko se je kljub nenehnemu ogrevanju močno dvigovala vlažnost prostorov. Vse te emisije so negativno vplivale na zdravje otrok in zaposlenih. Ob tem je bil vrtec enooddelčen in ni imel dovolj razpoložljivih kapacitet glede na povpraševanje ter ni omogočal jasličnega varstva. Za gradnjo novega dvooddelčnega vrtca v nizkoenergijski izvedbi so uporabili naravi prijazne materiale in obnovljive vire energije za ogrevanje in prezračevanje, z zunanjo ureditvijo okolice, ureditvijo igrišč in notranje opreme. Novi nizkoenergijski vrtec omogoča optimizacijo porabe končne energije na nizkoenergijski standard do 40 kwh/m2a. Prihranek porabe energije na letni ravni bo najmanj 30 %. V novem vrtcu bosta tudi dve novi zaposlitvi.
Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona deluje sicer na štirih lokacijah oz. v štirih enotah. Temeljne naloge vrtca so pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družin in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti. „Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona ima jasno vizijo, poslanstvo in vrednote. Prizadevamo si za izvajanje kakovostnih programov predšolske vzgoje, za dobro sodelovanje z občino ustanoviteljico, s starši in z okoljem ter za prepoznavnost vrtca v slovenskem in evropskem prostoru, kar dosegamo z vključitvijo v številne projekte na državni in mednarodni ravni. Naš vrtec je tudi prvi slovenski energetsko varčen vrtec. Kot takšen je terjal od zaposlenih in vodstva vrtca bistvene vsebinske spremembe, predvsem v smislu ekološke osveščenosti in delovanja vrtca kot celote. Temu primerno so postavljeni cilji in naloge vrtca, ki se odražajo predvsem na izvedbeni ravni, kar dokazujejo številni dosežki in uspešno izvedeni eko projekti. Vrtec je v letu 2011 pridobil certifikat kakovosti, v skladu z zahtevami KzP, ki ga je podelil Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje iz Ljubljane. V zavodu aktivno sledimo zahtevam sistema kakovosti in se trudimo kakovost dela vrtca še izboljšati", je med drugim dejala ravnateljica mag. Breda Forjanič, ki dodaja, da je vrtec razvojno naravnan, ima svojo vizijo, opredeljeno poslanstvo in vrednote zavoda.
V to vizijo vsi verjamejo, ker jih usmerjajo njihove skupne vrednote: spoštovanje, strokovnost, prijaznost, timsko delo, varnost, ekološka osveščenost... „Vsi zaposleni se zavedamo, da do uspeha vodi le trajnostni razvoj, zato smo zavezani k vseživljenjskemu učenju; cilje uresničujemo timsko, spoštujemo drugačnost, vrednote, smo kreativni, ustvarjalni in odprti za nove predloge in ideje", je dodala Forjaničeva, ki se je ob svečani otvoritvi vrtca zahvalila vsem, ki so podprli idejo izgradnje novega vrtca v Črešnjevcih. „Posebna zahvala velja županu občine Gornja Radgona, g. Antonu Kampušu, občinskim svetnicam in svetnikom ter seveda staršem otrok iz te enote. Zahvaljujem se tudi gospe dr. Tatjani Fulder, direktorici PORE, razvojne agencije Gornja Radgona, in njenim sodelavcem za pomoč pri pridobivanju evropskih sredstev za izgradnjo novega vrtca v Črešnjevcih. Želimo, da vrtec postane oz. ostane konkurenčna prednost lokalne skupnosti, zato si bomo prizadevali za izvajanje kakovostne predšolske vzgoje, ki bo v zadovoljstvo vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa vrtca", je še dejala ravnateljica vrtca, mag. Breda Forjanič.

ČREŠNJEVCI „PREDMESTJE" RADGONE

Črešnjevci so naselje pri mestu Gornja Radgona, in se nahajajo na obronkih Slovenskih goric. Na severnem delu prehajajo v panonsko nižino, južni del pa pokriva gričevje. Naselje ima okoli 800 prebivalcev, povprečna nadmorska višina naselja pa je 226,7 m. Samo naselje je sestavljeno iz strnjenega naseljenega dela ob cesti Radgona - Spodnji Ivanjci, posameznih hiš na slemenih gričev ter posameznih naselij ob cesti Gornja Radgona - Police. Z gričev nasajenih z vinsko trto je prečudovit razgled na sosednjo Avstrijo, ob pravšnjem vremenu pa vid seže vse do madžarskih ravnin in Balatona. Črešnjevci so kraj z bogato tradicijo pridelave vina ter odličnimi vinogradniškimi legami. Številne viničerije in zidanice v kraju so dokaz te bogate tradicije in vabijo obiskovalce da se vrnejo v čas preteklosti.
Kraj bil je prvič omenjen leta 1385. Ob poti iz Črešnjevcev proti Zbigovcem je najdišče gomile iz rimske dobe. Ob glavni cesti stoji kamnito stebrasto znamenje ter kapelica iz leta 1831. Na cesti pred Zbigovci stoji kamnito znamenje sv. Mateja iz 18. stoletja. V gozdu Krčevine stoji plošča posvečena mladinski sekretarki Mariji Rožman, ki je bila na tem kraju ubita 20. februarja 1945. Na severozahodu naselja je v preteklosti stal Koratov grad ali Koratov marof, ki je dobil ime po pokojnemu Ivanu Koratu. Grad je bil v preteklosti zaščita vzhodnega vhoda v Radgono pred vojaškimi in drugimi vpadi. Sedaj ima posestvo s 7,5 ha vinogradov v lasti družina Borko kjer deluje tudi njihova vinogradniška-turistična kmetija. Ob posestvu teče potok Boljše vino (Besserwein). Črešnjevci so bili tudi domovanje slovenskega rimskokatoliškega duhovnika, čebelarja, pisatelja in jezikoslovca Petra Dajnka (1787 - 1873)- pisatelja ter gospodarskega strokovnjaka, pisca člankov in knjig z bogatimi napotki sadjarjem in vinogradnikom, Franca Jančarja (1820 – 1889). Med zgodovinske znamenitosti spadajo tudi: Kip svetega Mateja, Koroščeva vila, Rojstna hiša Petra Dajnka, Vila Hold, Vaška kapela...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Nov vrtec za bodoče generacije otrok!