Rozalija Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni obeležila lep življenjski jubilej

Zalika LutarOb zadnjih izdihljajih letošnjega poletja je lep življenjski jubilej, 95. rojstni dan praznovala Rozalija, vsi jo poznajo kot Zaliko, Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. Vse dobro, predvsem pa še veliko zdravja, so ji voščili mnogi svojci, prijatelji, znanci, sosedje..., obiskala pa jo je tudi delegacija rdečega križa. Ob tej priložnosti je pravo slovesnost pripravila Zalikina prijazna vnukinja Olga, pri kateri preživlja jesen življenja, ter njen mož Janko Fekonja in pravnukinja Simona. Zaliki so čestitali predstavniki rdečega križa, predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci –Zbigovci, Janko Auguštin, ki ji je v imenu RK izročil darilo, sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, Katja Makovec, ter poverjenika RK Tončka in Franc Breznik.

Pri 95 brez očal prebira Slovenske novice

Množice ljubiteljev vrhunskih vin, dobre kulinarike in zabave uživale na 8. Salonu Traminec v Radencih, kjer so ob odlični hrani in glasbi poskusili kar 107 vzorcev traminca

Salon Traminec 2017Minuli ponedeljek pozno popoldan in vse tja do polnoči, je v Zdravilišču Radenci že osmič potekal Salon Traminec, ki vsako leto ponudi najboljše tramince tako iz kleti slovenskih, kot tudi tujih vinarjev. Množice več kot 1000 obiskovalcev od blizu in daleč, predvsem prave ljubitelje vrhunske vinske kapljice, odlične kulinarike in zabave, so na novi lokaciji čakali izbrani traminci, vrhunska slovenska kulinarika, Mala šola vinskih okusov, glasbeni program pa je obogatila Neisha, dogodek pa je zaznamoval tudi nastop vitezinj in vitezov pesniškega turnirja.
Res je sicer organizatorjem in tudi ljubiteljem traminca tokrat ponagajalo vreme, saj se je dež vlil prav v času, ko bi se prireditev morala začeti. Zato so vse iz čudovitega naravnega okolja moral prenesti pod streho, tako da niti močen dež ni mogel do živega tokratnim gostom Salona traminec.

Salon Traminec letos prvič v Radencih

Gasilci z Janževega Vrha skuhali najboljši golaž!

Radgonska nočGotovo bi družabno življenje v Gornji Radgoni, brez sejemskih prireditev, bilo bistveno bolj revno in suhoparno. K sreči pa se na Pomurskem sejmišču odvijajo številne sejemske prireditve, v okviru katerih potekajo tudi mnogi spremljevalni dogodki. In tako je bilo tudi ob letošnjem, jubilejnem 55. mednarodnem kmetijsko – živilskem sejmu Agra med 26. in 31. avgustom. V šestih dneh se je namreč, v organizaciji Sejma Agra, zvrstilo veliko veselih in prijetnih dogodkov, tako da so na svoje prišli vsi obiskovalci, od najmlajših do nekoliko starejših in najstarejših. Skratka zadnji teden letošnjega avgusta je bil največji zabavni teden v Gornji Radgoni, v ospredju pa je bila „Radgonska noč", ki se je po nekaj letih spet vrnila v mesto ob Muri.

Letošnja Radgonska noč v znamenju skupine Magazin in Majolkine golažiade

Od Slovenskih Goric, do očaka Triglava!

TD Majolka na TriglavuTrditev, da dokler ne obiščeš najvišjega slovenskega vrha Triglav, nisi pravi Slovenec, je gnal nekaj članov Turističnega društva Majolka iz okolice Gornje Radgone, da so se iz Slovenskih Goric podali na dvodnevno potepanje na slovenskega očaka Triglav. Svojo pot so aktivisti omenjenega turističnega društva pričeli na Pokljuki, pa do Vodnikove koče in nato do Kredarice, kjer so prenočili.

Člani TD Majolka postali Slovenci, saj so obiskali Aljažev stolp

Med 32 ekipami iz Panonske nižine so se najbolje izkazali gasilci iz Doline

Ribja čorbaČeprav je Lendava svetovna prestolnica bograča, torej znamenite prekmurske in madžarske mesne jedi, to ne pomeni, da v najbolj vzhodnem slovenskem mestu nimajo radi tudi ribjih jedi. Nekoč Panonsko morje in današnja reka Mura nudi namreč kakovostno ribo, ki jo domačini pripravljajo na različne načine, posebnost pa je tudi ribja čorba. In tako je Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Lendava minuli konec tedna organizirala tradicionalno zabavno-kulinarično prireditev, že 11. Mednarodno tekmovanje v kuhanju ribje čorbe. Na zelenici pred „Trgovino pri žagi" v Lendavi se je zbralo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki so ob pokušnji ribje čorbe in ostalih dobrot spremljali nastope folklornih skupin in ljudskih pevcev, ki so peli in plesali plese iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Najmlajši so se lahko zabavali na številnih točkah, tekmovanja v kuhanju te tradicionalne ribje jedi Panonske nižine se je udeležilo kar 32 ekip.

Po Lendavi je zadišalo po ribji čorbi

Godbeniki so Ludvika presenetili in zbudili ob pol noči!

Ludvik KrambergerO družini Kramberger, ki izvira iz Ženjaka pri Benediktu, je gotovo po vsej državi, pa tudi širše veliko znanega. Ne le zaradi očeta enajstih otrok Franca iz viničarske družine, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja izdelal pravo letalo in se pognal v višave, in ki je bil za tiste čase pravi genij, saj je ob kolarstvu, katerega se je izučil, obvladal še več kot 20 rokodelskih poklicev in zato bil cenjen v okolici. Pa tudi ne le zaradi njegovega sina, dobrotnika iz Negove, Iveka, katerega so kot kandidata za predsednika države ustrelili v Jurovskem Dolu, temveč tudi zaradi devetega izmed 11 otrok, Ludvika, ki je najprej bil kovač, nato strojni tehnik, v zadnjega približno pol stoletja pa je, zlasti med starejšo in podeželsko populacijo, izjemno cenjen kot dopisnik in fotograf.

Starosta pisane besede in fotografije Ludvik Kramberger je obeležil častitljivih 80 let

V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Samo en radar "ulovil" 1800 prehitrih voznikov

 

Promet in cesta napak ne oprostita; Stacionarni radar v Spodnji Ščavnici je zelo rentabilen, saj je v pol leta „ujel" kar 1.800 vozil...

Radar ŠčavnicaGornja Radgona - Hitrost na pomurskih, slovenskih in tudi evropskih cestah vedno znova ostaja poglavitni dejavnik prometnih nesreč. Neprimerna, predvsem pa neprilagojena hitrost je največkrat dejavnik najhujših prometnih nesreč. Potrdilo se je dejstvo, da ljudje vozimo tako kot živimo. Vzporedno z naraščanjem življenjskega in delovnega tempa, narašča tudi naše vsakodnevno hitenje, ki se pogosto odraža tudi na cesti. Nekateri vozniki namreč pozabljajo, da promet in cesta napak ne oproščata. Dovolj je zgolj trenutek in življenje se posamezniku lahko popolnoma spremeni. Zanašanje na neformalna pravila v prometu je bilo morda učinkovito, ko so bila slednja jasna vsem udeležencem v cestnem prometu, z naraščajočo kulturno raznolikostjo in čezmejnim prometom pa ni več tako. In končno, hitro naraščanje gostote prometa povečuje število interakcij in konfliktov med udeleženci, poleg tega pa povečuje tudi frustracije in zaradi tega tudi neustrezne čustvene reakcije v konfliktnih situacijah.

„Omejitve hitrosti na naših cestah niso le izmišljene številke. So natančen kompromis med hitrostjo prevoza na eni strani ter varnostjo prometa na drugi strani. Vsi vemo, da višja hitrosti prinaša večje tveganje za nesrečo. In vsi vemo, da je mobilnost nujna. Zato ob prometnem znaku omejitve hitrosti pomislimo, zakaj je številka ravno 50, 60 ali 90. Optimalna hitrost namreč pomeni najboljše razmerje med hitrostjo vožnje in varnostjo za vse udeležence v prometu. Naše vsakodnevne hitrosti premikanja vedno merimo v kilometrih, ki jih s to hitrostjo prevozimo v eni uri. Vendar pa je večina naših voženj precej krajših. In na kratke razdalje nam takšen način opisa hitrosti ne pove veliko. Pojavlja se vprašanja, ali si sploh znamo predstavljat, kaj pomeni hitrost? Poglejmo na hitrost raje v metrih, ki jih naredimo v eni sekundi. Z navadno hojo s 5 km/h na sekundo prehodimo 1,38 metrov. Hitrosti v avtomobilu so neprimerno višje: če vozimo 50 km/h, to pomeni 13,9 m/s; če vozimo 60 km/h, to pomeni 16,7 m/s; če vozimo 90 km/h, to pomeni 25 m/s. Tako nam je tudi boleče jasno, kaj v prometu pomeni eno sekundo daljši reakcijski čas: če na zavoro pritisnemo 1 sekundo kasneje, se bomo ustavili 13,9 metrov po prehodu za pešce; če na zavoro pritisnemo 1 sekundo kasneje, se bomo ustavili 16,7 metrov po križišču s prednostno cesto; če na zavoro pritisnemo 1 sekundo kasneje, se bomo ustavili 25 metrov v stoječi koloni avtomobilov", razlaga prometni inšpektor PU Murska Sobota, mag. Srečko Šteiner.
Po ugotovitvah tujih raziskav bi z zmanjšanjem povprečnih hitrosti za 1 km/h v naseljih, lahko pričakovali zmanjšanje števila prometnih nesreč za do 4 %, vsako znižanje povprečne hitrosti za 1 km/h zunaj naselja lahko dejansko pomeni zmanjšanje števila prometnih nesreč za približno 2 %. In nenazadnje bi z zmanjšanjem povprečnih hitrosti zmanjšanje število in teže posledic, predvsem med ranljivimi udeleženci v cestnem prometu (verjetnost smrti pešca se s 85 % pri hitrosti 50 km/h zmanjša na manj kot 10 % pri 30 km/h). „V Pomurju so se v sklopu ukrepov za zmanjšanje prometnih nesreč katerih vzrok je neprilagojena hitrost, postavili stacionarni radarji ob državnih cestah: naselje Spodnja Ščavnica, kjer je hitrost s splošnimi predpisi in prometnim znakom omejena na 50 km/h; naselje Hrastje Mota (70 km/h); naselje Grede (50 km/h); naselje Rankovci (50 km/h). Radarji na omenjenih lokacijah delujejo, pri tem pa je opaziti da veliko voznikov v naselju Spodnja Ščavnica ne upošteva omejitev hitrosti in to kljub temu, da svetlobni prometni znak ob vstopu v naselje voznika opozarja na omejitev hitrosti in kljub temu, da je na omenjenem delu državne ceste zgrajen otok, kot dodatna ovira za zmanjšanje hitrosti vožnje voznikov motornih vozil", meni inšpektor Šteiner.
Samo ščavniški radar je v obdobju januar – junij 2014 „ujel" skupaj 1.800 kršiteljev, in sicer: 79 prekoračitev hitrosti od 5 – 10 km/h; 1.187 prekoračitev hitrosti od 10 – 20 km/h; 408 prekoračitev hitrosti od 20 – 30 km/h; 110 prekoračitev hitrosti več kot 30 do 50 km/h in 3 prekoračitev hitrosti nad 50 km/h. „Te podatke lahko komentiramo samo z eno besedo: Preveč! Želimo si, da bi vsi udeleženci v cestnem prometu razvili takšno kulturo obnašanja v cestnem prometu, ki bi nam omogočila zdravo in varno življenje. In policisti smo prepričani, da izrečena globa ali odvzeto vozniško dovoljenje ne bo izboljšala prometne varnosti na slovenskih cestah. Voznik, udeleženec v cestnem prometu je tisti, ki lahko naredi največ za samo prometno varnost. Zato vozniki, upoštevajte omejitve hitrosti izražene ali s splošnimi prometnimi pravili ali postavljeno prometno signalizacijo!" dodaja mag. Šteiner.
Prav stacionarni radar buri duhove, češ da je ta nepotreben pri tako nizki hitrosti, ker da so pločniki za pešce na obeh straneh ceste. Toda ne smemo prezreti, da je na omenjenem območju več „vstopov" na glavno cesto, ob tem je prav tam kjer stoji radar v zadnjem desetletju umrlo najmanj pet udeležencev v prometu...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Samo en radar "ulovil" 1800 prehitrih voznikov