Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Samo en radar "ulovil" 1800 prehitrih voznikov

 

Promet in cesta napak ne oprostita; Stacionarni radar v Spodnji Ščavnici je zelo rentabilen, saj je v pol leta „ujel" kar 1.800 vozil...

Radar ŠčavnicaGornja Radgona - Hitrost na pomurskih, slovenskih in tudi evropskih cestah vedno znova ostaja poglavitni dejavnik prometnih nesreč. Neprimerna, predvsem pa neprilagojena hitrost je največkrat dejavnik najhujših prometnih nesreč. Potrdilo se je dejstvo, da ljudje vozimo tako kot živimo. Vzporedno z naraščanjem življenjskega in delovnega tempa, narašča tudi naše vsakodnevno hitenje, ki se pogosto odraža tudi na cesti. Nekateri vozniki namreč pozabljajo, da promet in cesta napak ne oproščata. Dovolj je zgolj trenutek in življenje se posamezniku lahko popolnoma spremeni. Zanašanje na neformalna pravila v prometu je bilo morda učinkovito, ko so bila slednja jasna vsem udeležencem v cestnem prometu, z naraščajočo kulturno raznolikostjo in čezmejnim prometom pa ni več tako. In končno, hitro naraščanje gostote prometa povečuje število interakcij in konfliktov med udeleženci, poleg tega pa povečuje tudi frustracije in zaradi tega tudi neustrezne čustvene reakcije v konfliktnih situacijah.

„Omejitve hitrosti na naših cestah niso le izmišljene številke. So natančen kompromis med hitrostjo prevoza na eni strani ter varnostjo prometa na drugi strani. Vsi vemo, da višja hitrosti prinaša večje tveganje za nesrečo. In vsi vemo, da je mobilnost nujna. Zato ob prometnem znaku omejitve hitrosti pomislimo, zakaj je številka ravno 50, 60 ali 90. Optimalna hitrost namreč pomeni najboljše razmerje med hitrostjo vožnje in varnostjo za vse udeležence v prometu. Naše vsakodnevne hitrosti premikanja vedno merimo v kilometrih, ki jih s to hitrostjo prevozimo v eni uri. Vendar pa je večina naših voženj precej krajših. In na kratke razdalje nam takšen način opisa hitrosti ne pove veliko. Pojavlja se vprašanja, ali si sploh znamo predstavljat, kaj pomeni hitrost? Poglejmo na hitrost raje v metrih, ki jih naredimo v eni sekundi. Z navadno hojo s 5 km/h na sekundo prehodimo 1,38 metrov. Hitrosti v avtomobilu so neprimerno višje: če vozimo 50 km/h, to pomeni 13,9 m/s; če vozimo 60 km/h, to pomeni 16,7 m/s; če vozimo 90 km/h, to pomeni 25 m/s. Tako nam je tudi boleče jasno, kaj v prometu pomeni eno sekundo daljši reakcijski čas: če na zavoro pritisnemo 1 sekundo kasneje, se bomo ustavili 13,9 metrov po prehodu za pešce; če na zavoro pritisnemo 1 sekundo kasneje, se bomo ustavili 16,7 metrov po križišču s prednostno cesto; če na zavoro pritisnemo 1 sekundo kasneje, se bomo ustavili 25 metrov v stoječi koloni avtomobilov", razlaga prometni inšpektor PU Murska Sobota, mag. Srečko Šteiner.
Po ugotovitvah tujih raziskav bi z zmanjšanjem povprečnih hitrosti za 1 km/h v naseljih, lahko pričakovali zmanjšanje števila prometnih nesreč za do 4 %, vsako znižanje povprečne hitrosti za 1 km/h zunaj naselja lahko dejansko pomeni zmanjšanje števila prometnih nesreč za približno 2 %. In nenazadnje bi z zmanjšanjem povprečnih hitrosti zmanjšanje število in teže posledic, predvsem med ranljivimi udeleženci v cestnem prometu (verjetnost smrti pešca se s 85 % pri hitrosti 50 km/h zmanjša na manj kot 10 % pri 30 km/h). „V Pomurju so se v sklopu ukrepov za zmanjšanje prometnih nesreč katerih vzrok je neprilagojena hitrost, postavili stacionarni radarji ob državnih cestah: naselje Spodnja Ščavnica, kjer je hitrost s splošnimi predpisi in prometnim znakom omejena na 50 km/h; naselje Hrastje Mota (70 km/h); naselje Grede (50 km/h); naselje Rankovci (50 km/h). Radarji na omenjenih lokacijah delujejo, pri tem pa je opaziti da veliko voznikov v naselju Spodnja Ščavnica ne upošteva omejitev hitrosti in to kljub temu, da svetlobni prometni znak ob vstopu v naselje voznika opozarja na omejitev hitrosti in kljub temu, da je na omenjenem delu državne ceste zgrajen otok, kot dodatna ovira za zmanjšanje hitrosti vožnje voznikov motornih vozil", meni inšpektor Šteiner.
Samo ščavniški radar je v obdobju januar – junij 2014 „ujel" skupaj 1.800 kršiteljev, in sicer: 79 prekoračitev hitrosti od 5 – 10 km/h; 1.187 prekoračitev hitrosti od 10 – 20 km/h; 408 prekoračitev hitrosti od 20 – 30 km/h; 110 prekoračitev hitrosti več kot 30 do 50 km/h in 3 prekoračitev hitrosti nad 50 km/h. „Te podatke lahko komentiramo samo z eno besedo: Preveč! Želimo si, da bi vsi udeleženci v cestnem prometu razvili takšno kulturo obnašanja v cestnem prometu, ki bi nam omogočila zdravo in varno življenje. In policisti smo prepričani, da izrečena globa ali odvzeto vozniško dovoljenje ne bo izboljšala prometne varnosti na slovenskih cestah. Voznik, udeleženec v cestnem prometu je tisti, ki lahko naredi največ za samo prometno varnost. Zato vozniki, upoštevajte omejitve hitrosti izražene ali s splošnimi prometnimi pravili ali postavljeno prometno signalizacijo!" dodaja mag. Šteiner.
Prav stacionarni radar buri duhove, češ da je ta nepotreben pri tako nizki hitrosti, ker da so pločniki za pešce na obeh straneh ceste. Toda ne smemo prezreti, da je na omenjenem območju več „vstopov" na glavno cesto, ob tem je prav tam kjer stoji radar v zadnjem desetletju umrlo najmanj pet udeležencev v prometu...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Samo en radar "ulovil" 1800 prehitrih voznikov