V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Samo en radar "ulovil" 1800 prehitrih voznikov

 

Promet in cesta napak ne oprostita; Stacionarni radar v Spodnji Ščavnici je zelo rentabilen, saj je v pol leta „ujel" kar 1.800 vozil...

Radar ŠčavnicaGornja Radgona - Hitrost na pomurskih, slovenskih in tudi evropskih cestah vedno znova ostaja poglavitni dejavnik prometnih nesreč. Neprimerna, predvsem pa neprilagojena hitrost je največkrat dejavnik najhujših prometnih nesreč. Potrdilo se je dejstvo, da ljudje vozimo tako kot živimo. Vzporedno z naraščanjem življenjskega in delovnega tempa, narašča tudi naše vsakodnevno hitenje, ki se pogosto odraža tudi na cesti. Nekateri vozniki namreč pozabljajo, da promet in cesta napak ne oproščata. Dovolj je zgolj trenutek in življenje se posamezniku lahko popolnoma spremeni. Zanašanje na neformalna pravila v prometu je bilo morda učinkovito, ko so bila slednja jasna vsem udeležencem v cestnem prometu, z naraščajočo kulturno raznolikostjo in čezmejnim prometom pa ni več tako. In končno, hitro naraščanje gostote prometa povečuje število interakcij in konfliktov med udeleženci, poleg tega pa povečuje tudi frustracije in zaradi tega tudi neustrezne čustvene reakcije v konfliktnih situacijah.

„Omejitve hitrosti na naših cestah niso le izmišljene številke. So natančen kompromis med hitrostjo prevoza na eni strani ter varnostjo prometa na drugi strani. Vsi vemo, da višja hitrosti prinaša večje tveganje za nesrečo. In vsi vemo, da je mobilnost nujna. Zato ob prometnem znaku omejitve hitrosti pomislimo, zakaj je številka ravno 50, 60 ali 90. Optimalna hitrost namreč pomeni najboljše razmerje med hitrostjo vožnje in varnostjo za vse udeležence v prometu. Naše vsakodnevne hitrosti premikanja vedno merimo v kilometrih, ki jih s to hitrostjo prevozimo v eni uri. Vendar pa je večina naših voženj precej krajših. In na kratke razdalje nam takšen način opisa hitrosti ne pove veliko. Pojavlja se vprašanja, ali si sploh znamo predstavljat, kaj pomeni hitrost? Poglejmo na hitrost raje v metrih, ki jih naredimo v eni sekundi. Z navadno hojo s 5 km/h na sekundo prehodimo 1,38 metrov. Hitrosti v avtomobilu so neprimerno višje: če vozimo 50 km/h, to pomeni 13,9 m/s; če vozimo 60 km/h, to pomeni 16,7 m/s; če vozimo 90 km/h, to pomeni 25 m/s. Tako nam je tudi boleče jasno, kaj v prometu pomeni eno sekundo daljši reakcijski čas: če na zavoro pritisnemo 1 sekundo kasneje, se bomo ustavili 13,9 metrov po prehodu za pešce; če na zavoro pritisnemo 1 sekundo kasneje, se bomo ustavili 16,7 metrov po križišču s prednostno cesto; če na zavoro pritisnemo 1 sekundo kasneje, se bomo ustavili 25 metrov v stoječi koloni avtomobilov", razlaga prometni inšpektor PU Murska Sobota, mag. Srečko Šteiner.
Po ugotovitvah tujih raziskav bi z zmanjšanjem povprečnih hitrosti za 1 km/h v naseljih, lahko pričakovali zmanjšanje števila prometnih nesreč za do 4 %, vsako znižanje povprečne hitrosti za 1 km/h zunaj naselja lahko dejansko pomeni zmanjšanje števila prometnih nesreč za približno 2 %. In nenazadnje bi z zmanjšanjem povprečnih hitrosti zmanjšanje število in teže posledic, predvsem med ranljivimi udeleženci v cestnem prometu (verjetnost smrti pešca se s 85 % pri hitrosti 50 km/h zmanjša na manj kot 10 % pri 30 km/h). „V Pomurju so se v sklopu ukrepov za zmanjšanje prometnih nesreč katerih vzrok je neprilagojena hitrost, postavili stacionarni radarji ob državnih cestah: naselje Spodnja Ščavnica, kjer je hitrost s splošnimi predpisi in prometnim znakom omejena na 50 km/h; naselje Hrastje Mota (70 km/h); naselje Grede (50 km/h); naselje Rankovci (50 km/h). Radarji na omenjenih lokacijah delujejo, pri tem pa je opaziti da veliko voznikov v naselju Spodnja Ščavnica ne upošteva omejitev hitrosti in to kljub temu, da svetlobni prometni znak ob vstopu v naselje voznika opozarja na omejitev hitrosti in kljub temu, da je na omenjenem delu državne ceste zgrajen otok, kot dodatna ovira za zmanjšanje hitrosti vožnje voznikov motornih vozil", meni inšpektor Šteiner.
Samo ščavniški radar je v obdobju januar – junij 2014 „ujel" skupaj 1.800 kršiteljev, in sicer: 79 prekoračitev hitrosti od 5 – 10 km/h; 1.187 prekoračitev hitrosti od 10 – 20 km/h; 408 prekoračitev hitrosti od 20 – 30 km/h; 110 prekoračitev hitrosti več kot 30 do 50 km/h in 3 prekoračitev hitrosti nad 50 km/h. „Te podatke lahko komentiramo samo z eno besedo: Preveč! Želimo si, da bi vsi udeleženci v cestnem prometu razvili takšno kulturo obnašanja v cestnem prometu, ki bi nam omogočila zdravo in varno življenje. In policisti smo prepričani, da izrečena globa ali odvzeto vozniško dovoljenje ne bo izboljšala prometne varnosti na slovenskih cestah. Voznik, udeleženec v cestnem prometu je tisti, ki lahko naredi največ za samo prometno varnost. Zato vozniki, upoštevajte omejitve hitrosti izražene ali s splošnimi prometnimi pravili ali postavljeno prometno signalizacijo!" dodaja mag. Šteiner.
Prav stacionarni radar buri duhove, češ da je ta nepotreben pri tako nizki hitrosti, ker da so pločniki za pešce na obeh straneh ceste. Toda ne smemo prezreti, da je na omenjenem območju več „vstopov" na glavno cesto, ob tem je prav tam kjer stoji radar v zadnjem desetletju umrlo najmanj pet udeležencev v prometu...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Samo en radar "ulovil" 1800 prehitrih voznikov