Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Samo en radar "ulovil" 1800 prehitrih voznikov

 

Promet in cesta napak ne oprostita; Stacionarni radar v Spodnji Ščavnici je zelo rentabilen, saj je v pol leta „ujel" kar 1.800 vozil...

Radar ŠčavnicaGornja Radgona - Hitrost na pomurskih, slovenskih in tudi evropskih cestah vedno znova ostaja poglavitni dejavnik prometnih nesreč. Neprimerna, predvsem pa neprilagojena hitrost je največkrat dejavnik najhujših prometnih nesreč. Potrdilo se je dejstvo, da ljudje vozimo tako kot živimo. Vzporedno z naraščanjem življenjskega in delovnega tempa, narašča tudi naše vsakodnevno hitenje, ki se pogosto odraža tudi na cesti. Nekateri vozniki namreč pozabljajo, da promet in cesta napak ne oproščata. Dovolj je zgolj trenutek in življenje se posamezniku lahko popolnoma spremeni. Zanašanje na neformalna pravila v prometu je bilo morda učinkovito, ko so bila slednja jasna vsem udeležencem v cestnem prometu, z naraščajočo kulturno raznolikostjo in čezmejnim prometom pa ni več tako. In končno, hitro naraščanje gostote prometa povečuje število interakcij in konfliktov med udeleženci, poleg tega pa povečuje tudi frustracije in zaradi tega tudi neustrezne čustvene reakcije v konfliktnih situacijah.

„Omejitve hitrosti na naših cestah niso le izmišljene številke. So natančen kompromis med hitrostjo prevoza na eni strani ter varnostjo prometa na drugi strani. Vsi vemo, da višja hitrosti prinaša večje tveganje za nesrečo. In vsi vemo, da je mobilnost nujna. Zato ob prometnem znaku omejitve hitrosti pomislimo, zakaj je številka ravno 50, 60 ali 90. Optimalna hitrost namreč pomeni najboljše razmerje med hitrostjo vožnje in varnostjo za vse udeležence v prometu. Naše vsakodnevne hitrosti premikanja vedno merimo v kilometrih, ki jih s to hitrostjo prevozimo v eni uri. Vendar pa je večina naših voženj precej krajših. In na kratke razdalje nam takšen način opisa hitrosti ne pove veliko. Pojavlja se vprašanja, ali si sploh znamo predstavljat, kaj pomeni hitrost? Poglejmo na hitrost raje v metrih, ki jih naredimo v eni sekundi. Z navadno hojo s 5 km/h na sekundo prehodimo 1,38 metrov. Hitrosti v avtomobilu so neprimerno višje: če vozimo 50 km/h, to pomeni 13,9 m/s; če vozimo 60 km/h, to pomeni 16,7 m/s; če vozimo 90 km/h, to pomeni 25 m/s. Tako nam je tudi boleče jasno, kaj v prometu pomeni eno sekundo daljši reakcijski čas: če na zavoro pritisnemo 1 sekundo kasneje, se bomo ustavili 13,9 metrov po prehodu za pešce; če na zavoro pritisnemo 1 sekundo kasneje, se bomo ustavili 16,7 metrov po križišču s prednostno cesto; če na zavoro pritisnemo 1 sekundo kasneje, se bomo ustavili 25 metrov v stoječi koloni avtomobilov", razlaga prometni inšpektor PU Murska Sobota, mag. Srečko Šteiner.
Po ugotovitvah tujih raziskav bi z zmanjšanjem povprečnih hitrosti za 1 km/h v naseljih, lahko pričakovali zmanjšanje števila prometnih nesreč za do 4 %, vsako znižanje povprečne hitrosti za 1 km/h zunaj naselja lahko dejansko pomeni zmanjšanje števila prometnih nesreč za približno 2 %. In nenazadnje bi z zmanjšanjem povprečnih hitrosti zmanjšanje število in teže posledic, predvsem med ranljivimi udeleženci v cestnem prometu (verjetnost smrti pešca se s 85 % pri hitrosti 50 km/h zmanjša na manj kot 10 % pri 30 km/h). „V Pomurju so se v sklopu ukrepov za zmanjšanje prometnih nesreč katerih vzrok je neprilagojena hitrost, postavili stacionarni radarji ob državnih cestah: naselje Spodnja Ščavnica, kjer je hitrost s splošnimi predpisi in prometnim znakom omejena na 50 km/h; naselje Hrastje Mota (70 km/h); naselje Grede (50 km/h); naselje Rankovci (50 km/h). Radarji na omenjenih lokacijah delujejo, pri tem pa je opaziti da veliko voznikov v naselju Spodnja Ščavnica ne upošteva omejitev hitrosti in to kljub temu, da svetlobni prometni znak ob vstopu v naselje voznika opozarja na omejitev hitrosti in kljub temu, da je na omenjenem delu državne ceste zgrajen otok, kot dodatna ovira za zmanjšanje hitrosti vožnje voznikov motornih vozil", meni inšpektor Šteiner.
Samo ščavniški radar je v obdobju januar – junij 2014 „ujel" skupaj 1.800 kršiteljev, in sicer: 79 prekoračitev hitrosti od 5 – 10 km/h; 1.187 prekoračitev hitrosti od 10 – 20 km/h; 408 prekoračitev hitrosti od 20 – 30 km/h; 110 prekoračitev hitrosti več kot 30 do 50 km/h in 3 prekoračitev hitrosti nad 50 km/h. „Te podatke lahko komentiramo samo z eno besedo: Preveč! Želimo si, da bi vsi udeleženci v cestnem prometu razvili takšno kulturo obnašanja v cestnem prometu, ki bi nam omogočila zdravo in varno življenje. In policisti smo prepričani, da izrečena globa ali odvzeto vozniško dovoljenje ne bo izboljšala prometne varnosti na slovenskih cestah. Voznik, udeleženec v cestnem prometu je tisti, ki lahko naredi največ za samo prometno varnost. Zato vozniki, upoštevajte omejitve hitrosti izražene ali s splošnimi prometnimi pravili ali postavljeno prometno signalizacijo!" dodaja mag. Šteiner.
Prav stacionarni radar buri duhove, češ da je ta nepotreben pri tako nizki hitrosti, ker da so pločniki za pešce na obeh straneh ceste. Toda ne smemo prezreti, da je na omenjenem območju več „vstopov" na glavno cesto, ob tem je prav tam kjer stoji radar v zadnjem desetletju umrlo najmanj pet udeležencev v prometu...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Samo en radar "ulovil" 1800 prehitrih voznikov