Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Predragoceno je vsako (še posebej otroško) življenje

 

Policisti opozarjajo na prometno varnost pred začetkom novega šolskega leta

Varno v šoloTudi na Policijski upravi Murska Sobota (PU MS) pred začetkom novega šolskega leta opozorjajo šolarje in njihove starše na nevarnosti v prometu. Sami menijo, da je to vsako leto ena najbolj pomembnih nalog policije. „Paziti moramo predvsem na prvošolčke, saj so ti najbolj neprevidni, prometne znake pa si razlagajo po svoje. Vsaka reakcija staršev v prometu je učna ura za otroka", poudarja prometni inšpektor na PU MS, mag. Srečko Šteiner, ki je dodal, da so starši s svojim ravnanjem v prometu vzgled najmlajšim, ob tem pa: „Kljub vsemu, prometno varnost ocenjujemo kot dobro"

Po Šteinerjevih besedah je kombinacija prehitre vožnje in alkohola še vedno najpogostejši vzrok prometnih nesreč. »Od leta 2009 pa do danes se je na pomurskih cestah lažje in hudo telesno poškodovalo 174 oseb, med 7. in 14. letom starosti, en otrok pa je leta 2012 žal umrl. Letos je bilo (zaenkrat) v prometnih nesrečah poškodovanih pet otrok. Zato bodo policisti med šolskim letom znova izvajali represivne in preventivne akcije. »Brez sodelovanja z združenjem šoferjev in avtomehanikov ter drugimi organizacijami ne moremo biti uspešni,« je bil jasen Šteiner, ki je dejal, da brez ostrega nadzora ne bodo niti organizirani prevozi šolarjev. Dodal je tudi, da je kljub velikemu številu hudo in lahko telesno poškodovanih, stanje na področju varovanja otrok ugodno in takšna ocena temelji na dejstvu, da se nobena prometna nesreča s telesnimi poškodbami ni zgodila na poti v/iz šole. Mag. Šteiner tudi opozarja, da otroka prometne vzgoje ne moremo učiti v dnevni sobi, ampak »je treba iti na cesto.« Opozoril je, da »otrok nima zavor, te ima le avtomobil« ter da »Prvi šolski dan je dolg 365 dni. Otrok, ki ni bil nikoli pešec in kolesar, ne bo nikoli vozil prijazno do peščev in kolesarjev. Starši, ki vozijo otroke več let v šolo, iz njih naredijo prometne invalide«.
„Policisti se zavedamo, kako pomembna je skrb za začetnike, ki prvič stopajo na šolske poti in ne poznajo vseh nevarnosti, pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na ostale učence, ki se po dolgih počitnicah vračajo v šole razigrani in je potrebno kar nekaj dni, da ponovijo pravila in zahteve za varno ravnanje v prometu. Prvega septembra bodo naši najmlajši ponovno zakorakali v svet prometa, svet ki smo ga ustvarili odrasli za odrasle. Za nekatere otroke bo to prvič, ko bodo igrače in brezskrbno tekanje po dvorišču, zamenjali za šolske torbe in knjige, in ko so bodo iz varnega zavetja staršev podali v nov svet, svet poln izzivov in nevarnosti. Začeli so se srečevati z nevarnostmi v prometu, z vso njegovo tehnično strukturo, s prometnimi jezikom ter s pravili vedenja v prometu. Prometna vzgoja predstavlja pred otroka veliko omejitev, ki so vezani predvsem na njegovo gibanje. Odrasli smo s svojim vedenjem in ravnanjem otroku vzor, model za njegovo lastno ravnanje. Še zavedamo se ne, da nas otroci opazujejo, posnemajo in se učijo od nas", je nadaljeval mag. Šteiner.
Vsaka prometna situacija v kateri se znajdemo s svojim otrokom je zanj pomembna učna ura. Če ga pri tem spodbujamo k opazovanju nas samih in drugih udeležencev v cestnem prometu, vozil ter prometno urejenega okolja, bo otrok počasi a vztrajno spoznaval promet, pravila in zahteve, jih postopno sprejemal in se po njih ravnal. Tak način ravnanja je otrokov vsakdanjik, ki ni zgolj igra, temveč spoznavanje, da je lahko promet zanj tudi nevaren. Ne smemo pozabiti, da otroci: nimajo tako širokega vidnega polja kot odrasli in zato kasneje vidijo vozila, ki prihajajo z leve ali desne; dobro slišijo, vendar ne vedo natančno iz katere smeri slišijo vozilo; ne znajo dobro presojati hitrosti vozila in ocenjevati razdalj; ne razlikujejo dobro pojmov, npr. levo, desno; ne zmorejo dolgotrajne koncentracije; njihova pozornost se hitro preusmerja na objekte, ki jih pritegnejo in mimogrede jih kaj zmoti; ne zmorejo posploševanj in uporabe splošnih pravil, kot npr. pravilo kako prečkamo cesto...; vse to pa so dejavniki ki ogrožajo in vplivajo na varnost.
Varna šolska pot je eden izmed pogojev za večjo varnost otrok v cestnem prometu. Prometna varnost učencev je predvsem skrb staršev ali zakonitih zastopnikov, ki morajo poskrbeti, da znajo njihovi otroci varno sodelovati v prometu in dokler tega še ne zmorejo, jih spremljati ali jim zagotoviti spremstvo v prometu, tudi na šolskih poteh. „Zakon o VCP govori, da so otroci kot udeleženci v cestnem prometu deležni posebne pozornosti in pomoči vseh drugih udeležencev. Otroci morajo imeti na poti v vrtec in prvi razred OŠ ter domov spremstvo polnoletne osebe. Spremljevalci so lahko tudi otroci, starejši od 10 let in mladoletniki oziroma mladoletnice, če to dovolijo starši, posvojitelji oziroma posvojiteljice skrbniki oziroma skrbnice, rejniki oz. rejnice, otroka. Otroci, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole, lahko prihajajo v območju umirjenega prometa in v območju za pešce v šolo tudi brez spremstva, če to dovolijo starši, posvojitelji, skrbniki oziroma rejniki. Otroci smejo samostojno sodelovati v cestnem prometu šele, ko se starši, posvojitelji, skrbniki oziroma rejniki prepričajo, da so otroci sposobni razumeti nevarnosti v prometu in da so seznanjeni s prometnimi razmerami na prometnih površinah, kjer se srečujejo s cestnim prometom", pravi Šteiner.
Po njegovem je otrok v prometnem vsakdanu radoveden, aktiven, v nenehni interakciji z okoljem. Je raziskovalec in iskalec rešitev, kljub temu pa še vedno kritično ogledalo nas, odraslih. Policisti se bodo trudili, da ga pri tem prijazno usmerjamo, spodbujamo, usklajujemo in povezujemo njegova hotenja v soočanju zanj trdega in neprijaznega sveta prometne tehnike in prometnih pravil. „Želimo si, da bi bili otroci tako pripravljeni, da bodo kasneje lahko sledili izzivom časa vse bolj razvitega prometa in prometne tehnike in da bodo s svojim odnosom do drugih udeležencev v prometu razvili tako kulturo vedenja v prometu, ki bo omogočila varno in zdravo življenje. Za zagotavljanje tega, smo aktivnosti policije razdelili v tri sklope: pregled cestno prometne signalizacije, s poudarkom na prehode za pešce, svetlobna signalizacija, dodatna signalizacija (preventiva), označenost »srčkove poti«; z vodstvi šol je bil opravljen pregled načrtov varnih poti v šolo; v varovanje otrok v prvih dneh šole je bilo dogovorjeno, da pri varovanju otrok sodelujejo (AMD, ZŠA, SPVCP); opravljen razgovor z izvajalci organiziranih prevozov otrok; razgovor v šolah; sodelovanje na sestankih s starši v osnovnih šolah; sodelovanje pri usposabljanju mentorjev prometne varnosti v osnovnih šolah; v bližini osnovnih šol in VVZ se izvajajo poostreni nadzori s poudarkom: opremljenosti otrok z rumenimi ruticami in odsevnimi telesi (v nočnem času ali ob zmanjšani vidljivosti), med hojo po cesti; prevozih otrok v in iz šole (uporaba varnostnih pasov in uporaba homologiranih pripomočkov); kontrolirati opremljenost in brezhibnost koles in koles z motorjem, s katerimi se vozijo otroci in tudi mladoletniki", je med drugim dodal mag. Šteiner, ki zaključuje:Naj še tako majhna nepremišljenost, nepazljivost, ne pretrga katerih otroških sanj!!!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Predragoceno je vsako (še posebej otroško) življenje