Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Predragoceno je vsako (še posebej otroško) življenje

 

Policisti opozarjajo na prometno varnost pred začetkom novega šolskega leta

Varno v šoloTudi na Policijski upravi Murska Sobota (PU MS) pred začetkom novega šolskega leta opozorjajo šolarje in njihove starše na nevarnosti v prometu. Sami menijo, da je to vsako leto ena najbolj pomembnih nalog policije. „Paziti moramo predvsem na prvošolčke, saj so ti najbolj neprevidni, prometne znake pa si razlagajo po svoje. Vsaka reakcija staršev v prometu je učna ura za otroka", poudarja prometni inšpektor na PU MS, mag. Srečko Šteiner, ki je dodal, da so starši s svojim ravnanjem v prometu vzgled najmlajšim, ob tem pa: „Kljub vsemu, prometno varnost ocenjujemo kot dobro"

Po Šteinerjevih besedah je kombinacija prehitre vožnje in alkohola še vedno najpogostejši vzrok prometnih nesreč. »Od leta 2009 pa do danes se je na pomurskih cestah lažje in hudo telesno poškodovalo 174 oseb, med 7. in 14. letom starosti, en otrok pa je leta 2012 žal umrl. Letos je bilo (zaenkrat) v prometnih nesrečah poškodovanih pet otrok. Zato bodo policisti med šolskim letom znova izvajali represivne in preventivne akcije. »Brez sodelovanja z združenjem šoferjev in avtomehanikov ter drugimi organizacijami ne moremo biti uspešni,« je bil jasen Šteiner, ki je dejal, da brez ostrega nadzora ne bodo niti organizirani prevozi šolarjev. Dodal je tudi, da je kljub velikemu številu hudo in lahko telesno poškodovanih, stanje na področju varovanja otrok ugodno in takšna ocena temelji na dejstvu, da se nobena prometna nesreča s telesnimi poškodbami ni zgodila na poti v/iz šole. Mag. Šteiner tudi opozarja, da otroka prometne vzgoje ne moremo učiti v dnevni sobi, ampak »je treba iti na cesto.« Opozoril je, da »otrok nima zavor, te ima le avtomobil« ter da »Prvi šolski dan je dolg 365 dni. Otrok, ki ni bil nikoli pešec in kolesar, ne bo nikoli vozil prijazno do peščev in kolesarjev. Starši, ki vozijo otroke več let v šolo, iz njih naredijo prometne invalide«.
„Policisti se zavedamo, kako pomembna je skrb za začetnike, ki prvič stopajo na šolske poti in ne poznajo vseh nevarnosti, pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na ostale učence, ki se po dolgih počitnicah vračajo v šole razigrani in je potrebno kar nekaj dni, da ponovijo pravila in zahteve za varno ravnanje v prometu. Prvega septembra bodo naši najmlajši ponovno zakorakali v svet prometa, svet ki smo ga ustvarili odrasli za odrasle. Za nekatere otroke bo to prvič, ko bodo igrače in brezskrbno tekanje po dvorišču, zamenjali za šolske torbe in knjige, in ko so bodo iz varnega zavetja staršev podali v nov svet, svet poln izzivov in nevarnosti. Začeli so se srečevati z nevarnostmi v prometu, z vso njegovo tehnično strukturo, s prometnimi jezikom ter s pravili vedenja v prometu. Prometna vzgoja predstavlja pred otroka veliko omejitev, ki so vezani predvsem na njegovo gibanje. Odrasli smo s svojim vedenjem in ravnanjem otroku vzor, model za njegovo lastno ravnanje. Še zavedamo se ne, da nas otroci opazujejo, posnemajo in se učijo od nas", je nadaljeval mag. Šteiner.
Vsaka prometna situacija v kateri se znajdemo s svojim otrokom je zanj pomembna učna ura. Če ga pri tem spodbujamo k opazovanju nas samih in drugih udeležencev v cestnem prometu, vozil ter prometno urejenega okolja, bo otrok počasi a vztrajno spoznaval promet, pravila in zahteve, jih postopno sprejemal in se po njih ravnal. Tak način ravnanja je otrokov vsakdanjik, ki ni zgolj igra, temveč spoznavanje, da je lahko promet zanj tudi nevaren. Ne smemo pozabiti, da otroci: nimajo tako širokega vidnega polja kot odrasli in zato kasneje vidijo vozila, ki prihajajo z leve ali desne; dobro slišijo, vendar ne vedo natančno iz katere smeri slišijo vozilo; ne znajo dobro presojati hitrosti vozila in ocenjevati razdalj; ne razlikujejo dobro pojmov, npr. levo, desno; ne zmorejo dolgotrajne koncentracije; njihova pozornost se hitro preusmerja na objekte, ki jih pritegnejo in mimogrede jih kaj zmoti; ne zmorejo posploševanj in uporabe splošnih pravil, kot npr. pravilo kako prečkamo cesto...; vse to pa so dejavniki ki ogrožajo in vplivajo na varnost.
Varna šolska pot je eden izmed pogojev za večjo varnost otrok v cestnem prometu. Prometna varnost učencev je predvsem skrb staršev ali zakonitih zastopnikov, ki morajo poskrbeti, da znajo njihovi otroci varno sodelovati v prometu in dokler tega še ne zmorejo, jih spremljati ali jim zagotoviti spremstvo v prometu, tudi na šolskih poteh. „Zakon o VCP govori, da so otroci kot udeleženci v cestnem prometu deležni posebne pozornosti in pomoči vseh drugih udeležencev. Otroci morajo imeti na poti v vrtec in prvi razred OŠ ter domov spremstvo polnoletne osebe. Spremljevalci so lahko tudi otroci, starejši od 10 let in mladoletniki oziroma mladoletnice, če to dovolijo starši, posvojitelji oziroma posvojiteljice skrbniki oziroma skrbnice, rejniki oz. rejnice, otroka. Otroci, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole, lahko prihajajo v območju umirjenega prometa in v območju za pešce v šolo tudi brez spremstva, če to dovolijo starši, posvojitelji, skrbniki oziroma rejniki. Otroci smejo samostojno sodelovati v cestnem prometu šele, ko se starši, posvojitelji, skrbniki oziroma rejniki prepričajo, da so otroci sposobni razumeti nevarnosti v prometu in da so seznanjeni s prometnimi razmerami na prometnih površinah, kjer se srečujejo s cestnim prometom", pravi Šteiner.
Po njegovem je otrok v prometnem vsakdanu radoveden, aktiven, v nenehni interakciji z okoljem. Je raziskovalec in iskalec rešitev, kljub temu pa še vedno kritično ogledalo nas, odraslih. Policisti se bodo trudili, da ga pri tem prijazno usmerjamo, spodbujamo, usklajujemo in povezujemo njegova hotenja v soočanju zanj trdega in neprijaznega sveta prometne tehnike in prometnih pravil. „Želimo si, da bi bili otroci tako pripravljeni, da bodo kasneje lahko sledili izzivom časa vse bolj razvitega prometa in prometne tehnike in da bodo s svojim odnosom do drugih udeležencev v prometu razvili tako kulturo vedenja v prometu, ki bo omogočila varno in zdravo življenje. Za zagotavljanje tega, smo aktivnosti policije razdelili v tri sklope: pregled cestno prometne signalizacije, s poudarkom na prehode za pešce, svetlobna signalizacija, dodatna signalizacija (preventiva), označenost »srčkove poti«; z vodstvi šol je bil opravljen pregled načrtov varnih poti v šolo; v varovanje otrok v prvih dneh šole je bilo dogovorjeno, da pri varovanju otrok sodelujejo (AMD, ZŠA, SPVCP); opravljen razgovor z izvajalci organiziranih prevozov otrok; razgovor v šolah; sodelovanje na sestankih s starši v osnovnih šolah; sodelovanje pri usposabljanju mentorjev prometne varnosti v osnovnih šolah; v bližini osnovnih šol in VVZ se izvajajo poostreni nadzori s poudarkom: opremljenosti otrok z rumenimi ruticami in odsevnimi telesi (v nočnem času ali ob zmanjšani vidljivosti), med hojo po cesti; prevozih otrok v in iz šole (uporaba varnostnih pasov in uporaba homologiranih pripomočkov); kontrolirati opremljenost in brezhibnost koles in koles z motorjem, s katerimi se vozijo otroci in tudi mladoletniki", je med drugim dodal mag. Šteiner, ki zaključuje:Naj še tako majhna nepremišljenost, nepazljivost, ne pretrga katerih otroških sanj!!!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Predragoceno je vsako (še posebej otroško) življenje