Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Med Radgono in Apačami - med Veržejem in Križevci

 

Odprli so novo zgrajena odseka murske kolesarske poti

Kolesarska stezaČeprav vožnja s kolesi, zaradi poplav in posledično razmočenega terena, ni bila možna, so župani občin Apače (Franc Pižmuht), Gornje Radgone (Anton Kampuš), Križevcev (mag. Branko Belec) in Veržeja (Slavko Petovar) ter Romeo Varga, svetovalec za mednarodno sodelovanje pri RRA Mura, namenu predali nova kolesarska odseka ob reki Muri. Otvoritev dveh novih odsekov murske kolesarske poti pomeni nadaljevanje poti, začrtane s projektom „Mura-Drava bike". Skupaj dobrih osem kilometrov deloma asfaltiranih deloma makadamskih poti teče skozi občine Gornja Radgona in Apače ter Veržej in Križevci. Končni cilj projekta je vzpostavitev 130 km kolesarskih poti na levem in desnem bregu reke Mure ter uveljavitev kolesarskega turizma v pokrajini ob Muri.

V občini Apače je bila v okviru odseka izgrajena makadamska kolesarska pot na obrambnem nasipu v dolžini 580 metrov in urejena obstoječa makadamska pot v dolžini 420 metrov. V občini Gornja Radgona so bile izgrajene in urejene kolesarske poti (asfaltiranje makadamske poti) v dolžini 245 metrov, izgrajena makadamska kolesarska pot na obrambnem nasipu v dolžini 2.960 metrov, poti pa so tudi prometno urejene. Na drugem odseku poti v občinah Veržej in Križevci je bila v občini Veržej izgrajena makadamska kolesarska pot na obrambnem nasipu v dolžini 3.661 metrov, urejena makadamska kolesarska pot v dolžini 43 metrov, obe pa sta bili prometno urejeni. V občini Križevci je bila izgrajena makadamska kolesarska pot na obrambnem nasipu v dolžini 353 metrov.
Omenjeni odseki poti so del trase kolesarske poti na bregovih reke Mure (www.mura-drava.eu), h katere izvedbi se je leta 2011 zavezalo 13 pomurskih občin. Namen celotnega projekta je vzpostaviti privlačne in varne kolesarske poti ob reki Muri in zagotoviti možnost trajnostnega gospodarskega in družbenega razvoja na tem območju. Z razvojem sonaravne in trajnostne turistične ponudbe se bo okrepil storitveni sektor ter zagotavljal nove vire prihodkov, ki so na takih območjih še posebej dobrodošli, saj vzdržujejo ugodno stanje narave. Projekt bo prispeval k dvigu konkurenčnosti območja in ustvaril trajnostne pogoje za izkoriščanje razvojnih priložnosti na področju sonaravnega turizma ter dvigu dodane vrednosti. Pričakujemo lahko tudi povečan obisk domačih in tujih turistov, kar bi lahko pozitivno vplivalo na zaposlovanje v turizmu. Vzpostavljena bo povezana prometna infrastruktura, ki bo omogočala varno in visoko kakovostno kolesarjenje, tako lokalnega prebivalstva kakor tudi turistov v regiji. S spodbujanem nemotoriziranega prometa bomo na ta način pripomogli tudi k zdravemu življenjskemu slogu in zmanjšanju negativnih vplivov na okolje. Kolesarstvo kot turistična panoga pa lahko postane faktor regionalnega razvoja.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Med Radgono in Apačami - med Veržejem in Križevci