S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Spremembe so edina stalnica!

 

Bliža se svetovni dan starejših oseb

DSO GRGeneralna skupščina Združenih narodov je že v prejšnjem stoletju, 1. oktober razglasila za mednarodni dan starejših. Po svetu omenjeni dan obeležujemo od leta 1990. Tudi v Sloveniji se na ta dan opozori na odnos do starejših, domovi za starostnike imajo večinoma dan odprtih vrat, hkrati pa razne aktivnosti, s katerimi predstavljajo svoje delo in poslanstvo. Hvalevredno pa je tudi, da že več let konec septembra in prvi dan oktobra zlasti po domovih za starejše potekajo različni dogodki, prireditve in festivali namenjeni tretjemu življenjskemu obdobju, torej predvsem starejšim in medgeneracijskemu povezovanju.

In podobno je tudi v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona d.o.o., kjer izvajajo storitev Institucionalno varstvo starih. Dejavnost izvajajo v novi, sodobno opremljeni stavbi, stanovalcem in zaposlenim so na voljo vsi potrebni tehnični pripomočki za življenje in delo. "Da smo naravnani v pravo smer dokazuje tudi certifikat kakovosti E-Qalin, ki pa nas zavezuje, da kakovost svojega dela nenehno preverjamo in vnašamo izboljšave, edina stalnica so torej spremembe", pravi strokovna vodja doma Jožica Šemnički, ki dodaja, da je kapaciteta DSO Radgona 150 mest v eno in dvoposteljnih sobah. Vse sobe imajo kopalnico, enoposteljne tudi balkon. V vsaki enoti je večnamenski prostor v katerem se prehranjujejo stanovalci, ki ne morejo ali ne želijo v centralno jedilnico, sicer pa potekajo v teh prostorih animacijske dejavnosti namenjene povečanju socialne vključenosti stanovalcev in tudi njihovih svojcev. Program storitev izvajajo po t. i. psihosocialnem konceptu, kar pomeni, da so odprta hiša, naravnana na potrebe stanovalcev. Skupaj z njimi ustvarjajo vsakdan čim bolj podoben običajnemu življenju, spodbujajo jih, da poskrbijo zase v okviru svojih psihofizičnih sposobnosti in jim zagotavljajo pomoč pri vseh potrebah, ki jih ne morejo zadovoljiti sami.
„Naš DSO zagotavlja storitve oskrbe, socialne oskrbe in zdravstvene nege, ter zdravstveno varstvo, ki ga v prostorih Doma izvaja zdravstveni dom. Permanentno hodita v Dom tudi specialist psihiater in fiziater, k drugim specialistom napotuje zdravnik stanovalce v specialistične ambulante. V kontekstu zdravstvene nege izvajamo v Domu tudi storitve delovne terapije in fizioterapije.
Stanovalcem in zunanjim uporabnikom nudimo tudi številne dodatne storitve in sicer: frizerske, pedikerske, pranje in likanje, terapevtske storitve, gostinske storitve in prevoze. Sicer pa se trudimo, da bi bilo življenje v Domu kolikor je mogoče običajno. Skupaj s stanovalci skrbimo za terapevtski vrt, na katerem so aktivni tisti, ki jih stik z zemljo in rastlinami veseli. Ob Domu je sadovnjak, stanovalce spomladi zvabi na sprehod cvetenje dreves, jeseni si lahko postrežejo s sezonskim sadjem. Vabilu v naravo in spremljanju letnih časov so namenjene cvetlične gredice in brajda pod katero lahko posedijo", dodaja Jožica Šemnički.
Stanovalcem omogočajo tudi stik z živalmi, bodisi svojimi ali domskimi; hišni muc, psička in zlate ribice pritegnejo marsikoga, dajejo občutek domačnosti, v sodobnem času rečejo temu terapija z živalmi. Stanovalec ima lahko v sobi tudi svojo žival, ki pa mora biti zdrava in socializirana.
Skozi vse leto organizirajo številne kulturne in družabne prireditve, povprečno izvedejo dve na mesec, likovne razstave menjajo praviloma na dva meseca. K sodelovanju pri izvedbi pritegnejo predvsem kulturne ustvarjalce iz lokalnega okolja, občasno pa tudi zveneča imena kot so Polde Bibič, Tone Partljič in drugi. „V Domu ne skrbimo le za fiziološke potrebe, temveč tudi duhovne in duševne, v tem kontekstu imamo domsko knjižnico, organiziramo literarne srečanja, srečanja skupin za samopomoč, zdravstveno vzgojna predavanja. Sodelujemo s številnimi prostovoljci, ki vodijo pevsko skupino, molitveno skupino, organizirajo mašo, pomagajo pri izvedbi izletov in piknikov ter praznovanj", pravi strokovna vodja doma.
Tudi medgeneracijsko sodelovanje je intenzivno in pestro. Veliko sodelujejo s sosednjim vrtcem, šolami, društvi, vključujejo se v razne projekte, vse z namenom zagotoviti stanovalcem aktivno in ustvarjalno preživljanje starosti v skladu z njihovimi interesi in željami. „Posebno pozornost namenjamo sodelovanju s svojci, saj je to najpomembnejše pri skrbi za osebe z demenco. Da bi se bolje razumeli in laže sodelovali jih vabimo na mesečna srečanja Alzheimer caffe, priključili smo se namreč vseevropskemu projektu detabuizacije demence, ki deluje pod tem imenom. Nenazadnje naj povem, da leži DSO Gornja Radgona v lepem zelenem okolju, ki ga z mestom povezuje park. Med Domom in mestom ni arhitektonskih ovir, do lekarne, pošte, banke, trgovine itd. se torej stanovalec lahko sprehodi ali odpelje z invalidskim vozičkom", je še dejala strokovna vodja doma Jožica Šemnički.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Spremembe so edina stalnica!