V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Spremembe so edina stalnica!

 

Bliža se svetovni dan starejših oseb

DSO GRGeneralna skupščina Združenih narodov je že v prejšnjem stoletju, 1. oktober razglasila za mednarodni dan starejših. Po svetu omenjeni dan obeležujemo od leta 1990. Tudi v Sloveniji se na ta dan opozori na odnos do starejših, domovi za starostnike imajo večinoma dan odprtih vrat, hkrati pa razne aktivnosti, s katerimi predstavljajo svoje delo in poslanstvo. Hvalevredno pa je tudi, da že več let konec septembra in prvi dan oktobra zlasti po domovih za starejše potekajo različni dogodki, prireditve in festivali namenjeni tretjemu življenjskemu obdobju, torej predvsem starejšim in medgeneracijskemu povezovanju.

In podobno je tudi v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona d.o.o., kjer izvajajo storitev Institucionalno varstvo starih. Dejavnost izvajajo v novi, sodobno opremljeni stavbi, stanovalcem in zaposlenim so na voljo vsi potrebni tehnični pripomočki za življenje in delo. "Da smo naravnani v pravo smer dokazuje tudi certifikat kakovosti E-Qalin, ki pa nas zavezuje, da kakovost svojega dela nenehno preverjamo in vnašamo izboljšave, edina stalnica so torej spremembe", pravi strokovna vodja doma Jožica Šemnički, ki dodaja, da je kapaciteta DSO Radgona 150 mest v eno in dvoposteljnih sobah. Vse sobe imajo kopalnico, enoposteljne tudi balkon. V vsaki enoti je večnamenski prostor v katerem se prehranjujejo stanovalci, ki ne morejo ali ne želijo v centralno jedilnico, sicer pa potekajo v teh prostorih animacijske dejavnosti namenjene povečanju socialne vključenosti stanovalcev in tudi njihovih svojcev. Program storitev izvajajo po t. i. psihosocialnem konceptu, kar pomeni, da so odprta hiša, naravnana na potrebe stanovalcev. Skupaj z njimi ustvarjajo vsakdan čim bolj podoben običajnemu življenju, spodbujajo jih, da poskrbijo zase v okviru svojih psihofizičnih sposobnosti in jim zagotavljajo pomoč pri vseh potrebah, ki jih ne morejo zadovoljiti sami.
„Naš DSO zagotavlja storitve oskrbe, socialne oskrbe in zdravstvene nege, ter zdravstveno varstvo, ki ga v prostorih Doma izvaja zdravstveni dom. Permanentno hodita v Dom tudi specialist psihiater in fiziater, k drugim specialistom napotuje zdravnik stanovalce v specialistične ambulante. V kontekstu zdravstvene nege izvajamo v Domu tudi storitve delovne terapije in fizioterapije.
Stanovalcem in zunanjim uporabnikom nudimo tudi številne dodatne storitve in sicer: frizerske, pedikerske, pranje in likanje, terapevtske storitve, gostinske storitve in prevoze. Sicer pa se trudimo, da bi bilo življenje v Domu kolikor je mogoče običajno. Skupaj s stanovalci skrbimo za terapevtski vrt, na katerem so aktivni tisti, ki jih stik z zemljo in rastlinami veseli. Ob Domu je sadovnjak, stanovalce spomladi zvabi na sprehod cvetenje dreves, jeseni si lahko postrežejo s sezonskim sadjem. Vabilu v naravo in spremljanju letnih časov so namenjene cvetlične gredice in brajda pod katero lahko posedijo", dodaja Jožica Šemnički.
Stanovalcem omogočajo tudi stik z živalmi, bodisi svojimi ali domskimi; hišni muc, psička in zlate ribice pritegnejo marsikoga, dajejo občutek domačnosti, v sodobnem času rečejo temu terapija z živalmi. Stanovalec ima lahko v sobi tudi svojo žival, ki pa mora biti zdrava in socializirana.
Skozi vse leto organizirajo številne kulturne in družabne prireditve, povprečno izvedejo dve na mesec, likovne razstave menjajo praviloma na dva meseca. K sodelovanju pri izvedbi pritegnejo predvsem kulturne ustvarjalce iz lokalnega okolja, občasno pa tudi zveneča imena kot so Polde Bibič, Tone Partljič in drugi. „V Domu ne skrbimo le za fiziološke potrebe, temveč tudi duhovne in duševne, v tem kontekstu imamo domsko knjižnico, organiziramo literarne srečanja, srečanja skupin za samopomoč, zdravstveno vzgojna predavanja. Sodelujemo s številnimi prostovoljci, ki vodijo pevsko skupino, molitveno skupino, organizirajo mašo, pomagajo pri izvedbi izletov in piknikov ter praznovanj", pravi strokovna vodja doma.
Tudi medgeneracijsko sodelovanje je intenzivno in pestro. Veliko sodelujejo s sosednjim vrtcem, šolami, društvi, vključujejo se v razne projekte, vse z namenom zagotoviti stanovalcem aktivno in ustvarjalno preživljanje starosti v skladu z njihovimi interesi in željami. „Posebno pozornost namenjamo sodelovanju s svojci, saj je to najpomembnejše pri skrbi za osebe z demenco. Da bi se bolje razumeli in laže sodelovali jih vabimo na mesečna srečanja Alzheimer caffe, priključili smo se namreč vseevropskemu projektu detabuizacije demence, ki deluje pod tem imenom. Nenazadnje naj povem, da leži DSO Gornja Radgona v lepem zelenem okolju, ki ga z mestom povezuje park. Med Domom in mestom ni arhitektonskih ovir, do lekarne, pošte, banke, trgovine itd. se torej stanovalec lahko sprehodi ali odpelje z invalidskim vozičkom", je še dejala strokovna vodja doma Jožica Šemnički.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Spremembe so edina stalnica!