Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Spremembe so edina stalnica!

 

Bliža se svetovni dan starejših oseb

DSO GRGeneralna skupščina Združenih narodov je že v prejšnjem stoletju, 1. oktober razglasila za mednarodni dan starejših. Po svetu omenjeni dan obeležujemo od leta 1990. Tudi v Sloveniji se na ta dan opozori na odnos do starejših, domovi za starostnike imajo večinoma dan odprtih vrat, hkrati pa razne aktivnosti, s katerimi predstavljajo svoje delo in poslanstvo. Hvalevredno pa je tudi, da že več let konec septembra in prvi dan oktobra zlasti po domovih za starejše potekajo različni dogodki, prireditve in festivali namenjeni tretjemu življenjskemu obdobju, torej predvsem starejšim in medgeneracijskemu povezovanju.

In podobno je tudi v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona d.o.o., kjer izvajajo storitev Institucionalno varstvo starih. Dejavnost izvajajo v novi, sodobno opremljeni stavbi, stanovalcem in zaposlenim so na voljo vsi potrebni tehnični pripomočki za življenje in delo. "Da smo naravnani v pravo smer dokazuje tudi certifikat kakovosti E-Qalin, ki pa nas zavezuje, da kakovost svojega dela nenehno preverjamo in vnašamo izboljšave, edina stalnica so torej spremembe", pravi strokovna vodja doma Jožica Šemnički, ki dodaja, da je kapaciteta DSO Radgona 150 mest v eno in dvoposteljnih sobah. Vse sobe imajo kopalnico, enoposteljne tudi balkon. V vsaki enoti je večnamenski prostor v katerem se prehranjujejo stanovalci, ki ne morejo ali ne želijo v centralno jedilnico, sicer pa potekajo v teh prostorih animacijske dejavnosti namenjene povečanju socialne vključenosti stanovalcev in tudi njihovih svojcev. Program storitev izvajajo po t. i. psihosocialnem konceptu, kar pomeni, da so odprta hiša, naravnana na potrebe stanovalcev. Skupaj z njimi ustvarjajo vsakdan čim bolj podoben običajnemu življenju, spodbujajo jih, da poskrbijo zase v okviru svojih psihofizičnih sposobnosti in jim zagotavljajo pomoč pri vseh potrebah, ki jih ne morejo zadovoljiti sami.
„Naš DSO zagotavlja storitve oskrbe, socialne oskrbe in zdravstvene nege, ter zdravstveno varstvo, ki ga v prostorih Doma izvaja zdravstveni dom. Permanentno hodita v Dom tudi specialist psihiater in fiziater, k drugim specialistom napotuje zdravnik stanovalce v specialistične ambulante. V kontekstu zdravstvene nege izvajamo v Domu tudi storitve delovne terapije in fizioterapije.
Stanovalcem in zunanjim uporabnikom nudimo tudi številne dodatne storitve in sicer: frizerske, pedikerske, pranje in likanje, terapevtske storitve, gostinske storitve in prevoze. Sicer pa se trudimo, da bi bilo življenje v Domu kolikor je mogoče običajno. Skupaj s stanovalci skrbimo za terapevtski vrt, na katerem so aktivni tisti, ki jih stik z zemljo in rastlinami veseli. Ob Domu je sadovnjak, stanovalce spomladi zvabi na sprehod cvetenje dreves, jeseni si lahko postrežejo s sezonskim sadjem. Vabilu v naravo in spremljanju letnih časov so namenjene cvetlične gredice in brajda pod katero lahko posedijo", dodaja Jožica Šemnički.
Stanovalcem omogočajo tudi stik z živalmi, bodisi svojimi ali domskimi; hišni muc, psička in zlate ribice pritegnejo marsikoga, dajejo občutek domačnosti, v sodobnem času rečejo temu terapija z živalmi. Stanovalec ima lahko v sobi tudi svojo žival, ki pa mora biti zdrava in socializirana.
Skozi vse leto organizirajo številne kulturne in družabne prireditve, povprečno izvedejo dve na mesec, likovne razstave menjajo praviloma na dva meseca. K sodelovanju pri izvedbi pritegnejo predvsem kulturne ustvarjalce iz lokalnega okolja, občasno pa tudi zveneča imena kot so Polde Bibič, Tone Partljič in drugi. „V Domu ne skrbimo le za fiziološke potrebe, temveč tudi duhovne in duševne, v tem kontekstu imamo domsko knjižnico, organiziramo literarne srečanja, srečanja skupin za samopomoč, zdravstveno vzgojna predavanja. Sodelujemo s številnimi prostovoljci, ki vodijo pevsko skupino, molitveno skupino, organizirajo mašo, pomagajo pri izvedbi izletov in piknikov ter praznovanj", pravi strokovna vodja doma.
Tudi medgeneracijsko sodelovanje je intenzivno in pestro. Veliko sodelujejo s sosednjim vrtcem, šolami, društvi, vključujejo se v razne projekte, vse z namenom zagotoviti stanovalcem aktivno in ustvarjalno preživljanje starosti v skladu z njihovimi interesi in željami. „Posebno pozornost namenjamo sodelovanju s svojci, saj je to najpomembnejše pri skrbi za osebe z demenco. Da bi se bolje razumeli in laže sodelovali jih vabimo na mesečna srečanja Alzheimer caffe, priključili smo se namreč vseevropskemu projektu detabuizacije demence, ki deluje pod tem imenom. Nenazadnje naj povem, da leži DSO Gornja Radgona v lepem zelenem okolju, ki ga z mestom povezuje park. Med Domom in mestom ni arhitektonskih ovir, do lekarne, pošte, banke, trgovine itd. se torej stanovalec lahko sprehodi ali odpelje z invalidskim vozičkom", je še dejala strokovna vodja doma Jožica Šemnički.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Spremembe so edina stalnica!