Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Spremembe so edina stalnica!

 

Bliža se svetovni dan starejših oseb

DSO GRGeneralna skupščina Združenih narodov je že v prejšnjem stoletju, 1. oktober razglasila za mednarodni dan starejših. Po svetu omenjeni dan obeležujemo od leta 1990. Tudi v Sloveniji se na ta dan opozori na odnos do starejših, domovi za starostnike imajo večinoma dan odprtih vrat, hkrati pa razne aktivnosti, s katerimi predstavljajo svoje delo in poslanstvo. Hvalevredno pa je tudi, da že več let konec septembra in prvi dan oktobra zlasti po domovih za starejše potekajo različni dogodki, prireditve in festivali namenjeni tretjemu življenjskemu obdobju, torej predvsem starejšim in medgeneracijskemu povezovanju.

In podobno je tudi v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona d.o.o., kjer izvajajo storitev Institucionalno varstvo starih. Dejavnost izvajajo v novi, sodobno opremljeni stavbi, stanovalcem in zaposlenim so na voljo vsi potrebni tehnični pripomočki za življenje in delo. "Da smo naravnani v pravo smer dokazuje tudi certifikat kakovosti E-Qalin, ki pa nas zavezuje, da kakovost svojega dela nenehno preverjamo in vnašamo izboljšave, edina stalnica so torej spremembe", pravi strokovna vodja doma Jožica Šemnički, ki dodaja, da je kapaciteta DSO Radgona 150 mest v eno in dvoposteljnih sobah. Vse sobe imajo kopalnico, enoposteljne tudi balkon. V vsaki enoti je večnamenski prostor v katerem se prehranjujejo stanovalci, ki ne morejo ali ne želijo v centralno jedilnico, sicer pa potekajo v teh prostorih animacijske dejavnosti namenjene povečanju socialne vključenosti stanovalcev in tudi njihovih svojcev. Program storitev izvajajo po t. i. psihosocialnem konceptu, kar pomeni, da so odprta hiša, naravnana na potrebe stanovalcev. Skupaj z njimi ustvarjajo vsakdan čim bolj podoben običajnemu življenju, spodbujajo jih, da poskrbijo zase v okviru svojih psihofizičnih sposobnosti in jim zagotavljajo pomoč pri vseh potrebah, ki jih ne morejo zadovoljiti sami.
„Naš DSO zagotavlja storitve oskrbe, socialne oskrbe in zdravstvene nege, ter zdravstveno varstvo, ki ga v prostorih Doma izvaja zdravstveni dom. Permanentno hodita v Dom tudi specialist psihiater in fiziater, k drugim specialistom napotuje zdravnik stanovalce v specialistične ambulante. V kontekstu zdravstvene nege izvajamo v Domu tudi storitve delovne terapije in fizioterapije.
Stanovalcem in zunanjim uporabnikom nudimo tudi številne dodatne storitve in sicer: frizerske, pedikerske, pranje in likanje, terapevtske storitve, gostinske storitve in prevoze. Sicer pa se trudimo, da bi bilo življenje v Domu kolikor je mogoče običajno. Skupaj s stanovalci skrbimo za terapevtski vrt, na katerem so aktivni tisti, ki jih stik z zemljo in rastlinami veseli. Ob Domu je sadovnjak, stanovalce spomladi zvabi na sprehod cvetenje dreves, jeseni si lahko postrežejo s sezonskim sadjem. Vabilu v naravo in spremljanju letnih časov so namenjene cvetlične gredice in brajda pod katero lahko posedijo", dodaja Jožica Šemnički.
Stanovalcem omogočajo tudi stik z živalmi, bodisi svojimi ali domskimi; hišni muc, psička in zlate ribice pritegnejo marsikoga, dajejo občutek domačnosti, v sodobnem času rečejo temu terapija z živalmi. Stanovalec ima lahko v sobi tudi svojo žival, ki pa mora biti zdrava in socializirana.
Skozi vse leto organizirajo številne kulturne in družabne prireditve, povprečno izvedejo dve na mesec, likovne razstave menjajo praviloma na dva meseca. K sodelovanju pri izvedbi pritegnejo predvsem kulturne ustvarjalce iz lokalnega okolja, občasno pa tudi zveneča imena kot so Polde Bibič, Tone Partljič in drugi. „V Domu ne skrbimo le za fiziološke potrebe, temveč tudi duhovne in duševne, v tem kontekstu imamo domsko knjižnico, organiziramo literarne srečanja, srečanja skupin za samopomoč, zdravstveno vzgojna predavanja. Sodelujemo s številnimi prostovoljci, ki vodijo pevsko skupino, molitveno skupino, organizirajo mašo, pomagajo pri izvedbi izletov in piknikov ter praznovanj", pravi strokovna vodja doma.
Tudi medgeneracijsko sodelovanje je intenzivno in pestro. Veliko sodelujejo s sosednjim vrtcem, šolami, društvi, vključujejo se v razne projekte, vse z namenom zagotoviti stanovalcem aktivno in ustvarjalno preživljanje starosti v skladu z njihovimi interesi in željami. „Posebno pozornost namenjamo sodelovanju s svojci, saj je to najpomembnejše pri skrbi za osebe z demenco. Da bi se bolje razumeli in laže sodelovali jih vabimo na mesečna srečanja Alzheimer caffe, priključili smo se namreč vseevropskemu projektu detabuizacije demence, ki deluje pod tem imenom. Nenazadnje naj povem, da leži DSO Gornja Radgona v lepem zelenem okolju, ki ga z mestom povezuje park. Med Domom in mestom ni arhitektonskih ovir, do lekarne, pošte, banke, trgovine itd. se torej stanovalec lahko sprehodi ali odpelje z invalidskim vozičkom", je še dejala strokovna vodja doma Jožica Šemnički.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Spremembe so edina stalnica!