Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Spremembe so edina stalnica!

 

Bliža se svetovni dan starejših oseb

DSO GRGeneralna skupščina Združenih narodov je že v prejšnjem stoletju, 1. oktober razglasila za mednarodni dan starejših. Po svetu omenjeni dan obeležujemo od leta 1990. Tudi v Sloveniji se na ta dan opozori na odnos do starejših, domovi za starostnike imajo večinoma dan odprtih vrat, hkrati pa razne aktivnosti, s katerimi predstavljajo svoje delo in poslanstvo. Hvalevredno pa je tudi, da že več let konec septembra in prvi dan oktobra zlasti po domovih za starejše potekajo različni dogodki, prireditve in festivali namenjeni tretjemu življenjskemu obdobju, torej predvsem starejšim in medgeneracijskemu povezovanju.

In podobno je tudi v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona d.o.o., kjer izvajajo storitev Institucionalno varstvo starih. Dejavnost izvajajo v novi, sodobno opremljeni stavbi, stanovalcem in zaposlenim so na voljo vsi potrebni tehnični pripomočki za življenje in delo. "Da smo naravnani v pravo smer dokazuje tudi certifikat kakovosti E-Qalin, ki pa nas zavezuje, da kakovost svojega dela nenehno preverjamo in vnašamo izboljšave, edina stalnica so torej spremembe", pravi strokovna vodja doma Jožica Šemnički, ki dodaja, da je kapaciteta DSO Radgona 150 mest v eno in dvoposteljnih sobah. Vse sobe imajo kopalnico, enoposteljne tudi balkon. V vsaki enoti je večnamenski prostor v katerem se prehranjujejo stanovalci, ki ne morejo ali ne želijo v centralno jedilnico, sicer pa potekajo v teh prostorih animacijske dejavnosti namenjene povečanju socialne vključenosti stanovalcev in tudi njihovih svojcev. Program storitev izvajajo po t. i. psihosocialnem konceptu, kar pomeni, da so odprta hiša, naravnana na potrebe stanovalcev. Skupaj z njimi ustvarjajo vsakdan čim bolj podoben običajnemu življenju, spodbujajo jih, da poskrbijo zase v okviru svojih psihofizičnih sposobnosti in jim zagotavljajo pomoč pri vseh potrebah, ki jih ne morejo zadovoljiti sami.
„Naš DSO zagotavlja storitve oskrbe, socialne oskrbe in zdravstvene nege, ter zdravstveno varstvo, ki ga v prostorih Doma izvaja zdravstveni dom. Permanentno hodita v Dom tudi specialist psihiater in fiziater, k drugim specialistom napotuje zdravnik stanovalce v specialistične ambulante. V kontekstu zdravstvene nege izvajamo v Domu tudi storitve delovne terapije in fizioterapije.
Stanovalcem in zunanjim uporabnikom nudimo tudi številne dodatne storitve in sicer: frizerske, pedikerske, pranje in likanje, terapevtske storitve, gostinske storitve in prevoze. Sicer pa se trudimo, da bi bilo življenje v Domu kolikor je mogoče običajno. Skupaj s stanovalci skrbimo za terapevtski vrt, na katerem so aktivni tisti, ki jih stik z zemljo in rastlinami veseli. Ob Domu je sadovnjak, stanovalce spomladi zvabi na sprehod cvetenje dreves, jeseni si lahko postrežejo s sezonskim sadjem. Vabilu v naravo in spremljanju letnih časov so namenjene cvetlične gredice in brajda pod katero lahko posedijo", dodaja Jožica Šemnički.
Stanovalcem omogočajo tudi stik z živalmi, bodisi svojimi ali domskimi; hišni muc, psička in zlate ribice pritegnejo marsikoga, dajejo občutek domačnosti, v sodobnem času rečejo temu terapija z živalmi. Stanovalec ima lahko v sobi tudi svojo žival, ki pa mora biti zdrava in socializirana.
Skozi vse leto organizirajo številne kulturne in družabne prireditve, povprečno izvedejo dve na mesec, likovne razstave menjajo praviloma na dva meseca. K sodelovanju pri izvedbi pritegnejo predvsem kulturne ustvarjalce iz lokalnega okolja, občasno pa tudi zveneča imena kot so Polde Bibič, Tone Partljič in drugi. „V Domu ne skrbimo le za fiziološke potrebe, temveč tudi duhovne in duševne, v tem kontekstu imamo domsko knjižnico, organiziramo literarne srečanja, srečanja skupin za samopomoč, zdravstveno vzgojna predavanja. Sodelujemo s številnimi prostovoljci, ki vodijo pevsko skupino, molitveno skupino, organizirajo mašo, pomagajo pri izvedbi izletov in piknikov ter praznovanj", pravi strokovna vodja doma.
Tudi medgeneracijsko sodelovanje je intenzivno in pestro. Veliko sodelujejo s sosednjim vrtcem, šolami, društvi, vključujejo se v razne projekte, vse z namenom zagotoviti stanovalcem aktivno in ustvarjalno preživljanje starosti v skladu z njihovimi interesi in željami. „Posebno pozornost namenjamo sodelovanju s svojci, saj je to najpomembnejše pri skrbi za osebe z demenco. Da bi se bolje razumeli in laže sodelovali jih vabimo na mesečna srečanja Alzheimer caffe, priključili smo se namreč vseevropskemu projektu detabuizacije demence, ki deluje pod tem imenom. Nenazadnje naj povem, da leži DSO Gornja Radgona v lepem zelenem okolju, ki ga z mestom povezuje park. Med Domom in mestom ni arhitektonskih ovir, do lekarne, pošte, banke, trgovine itd. se torej stanovalec lahko sprehodi ali odpelje z invalidskim vozičkom", je še dejala strokovna vodja doma Jožica Šemnički.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Spremembe so edina stalnica!