Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tina Mauko kmalu na Juilliardu v New Yorku?!

 

Odlična slovenska skladateljica z nadpovprečnim spominom za glasbo, se spogleduje s svetovnimi ustvarjalci

Tina MaukoGotovo so redki prebivalci Gornje Radgone in okolice, ki vedo, da njihova nekdanja sokrajanka, Tina Mauko sodi med vrhunske skladateljice in pianistke. Toda, po 16. občinskem prazniku radgonske občine, ko je Tina uprizorila enkraten koncert, je gotovo drugače.

Mnogi so se prepričali, da gre za izvrstno pianistko, o kateri se bo gotovo še veliko slišalo. Rodila se je 30. januarja 1982 v Murski Soboti, odraščala in živela pa v Noričkem Vrhu dober streljaj iz Gornje Radgone, med vinogradi in tik ob gozdičku. Osnovno šolo je obiskovala v Gornji Radgoni, prav tam je pridobila prvo glasbeno znanje, a je kmalu zamenjala glasbeno šolo. Ker je očitno bila nadpovprečen glasbeni talent, jo je mama trikrat tedensko peljala v Maribor. Že kot otrok je bila izredno živahna in glasna, saj je kot najmlajša v šestčlanski družini (mama, oče, dva brata in sestra) morala preglasiti vse, da je sploh prišla do besede.

Kmalu uglasbitev tudi del pomurskih pisateljev Ferija Lainščka in Vladimirja Žabota

„Oče me je s svojim poklicem socialnega dela (direktor CSD v Gornji Radgoni) precej zaznamoval, saj sem njegove stiske in trpljenja prevzemala nase, kakor to otroci velikokrat počno, in se čutijo močne, da bi rešili celi svet. Odprtost, dovzetnost in srčnost sem prenašala skozi glasbo, danes v svet. Včasih se zdi, da se nima smisla ukvarjati z sočlovekom, kajti z 'narediti nič' se škoduje manj kakor pa 'kaj narediti'. A vendar v glasbi temu ni tako, namreč vpliv pozitivne glasbe, tiste, ki te prevzame (to je namreč najtežje in tukaj je ločnica med svetovnim ustvarjalcem in povprečnim), nosi v sebi enormne razsežnosti, kakršnih se lahko zaveda človek, bitje, kot npr. Nikola Tesla. Zanimiv pojav se prikazuje pri trenutnem mojem raziskovanju paleolitske piščali, za katero pišem novo skladbo. Nanjo igra Ljuben Dimkaroski, ki je informacijo o tehniki in načinu igranja dobil skozi sanje. Izjemni so dokazi, kako ob igranju 50.000 let stare, najstarejše piščali na svetu, privabljajo živali,v ljubljanskem barju so namreč prišle divje lisice, divji zajčki in zjutraj ob fotoshootingu za CD plato celo srne. Netopirje sem sama posnela v Škocjanskih jamah, kako oponašajo zvok piščali in kako je čreda ovac brez vodiča prišla do Ljubena, ko je igral na ta inštrument in ga oblizovala po rokah. Te stvari so izjemne in nepredstavljive“, pravi mlada glasbena umetnica, ki med drugim raziskuje naraven zvok klavirja, kako učinkuje na ljudi.

Raziskuje in prebira mnogo tega čtiva, ki se (npr. Jacque Attali) spogleduje s političnimi napovedmi konstrukcije družbe - glasba je zmeraj napovedovala, saj je bil instinkt ali neznan občutek zmeraj pred analitičnim pogledom. „ Za analitični pogled, torej, da sploh lahko zapišem neko kompozicijo in jo oblikujem iz različnih vidikov, z vzporednimi temami, grajeno vertikalno in horizontalno usklajeno, sem morda v otroštvu ta talent disciplinirala z igranjem šaha (zaslužen je moj oče, kakor tudi za ljubezen do vokala - bil je pevec v oktetu).

Za našo družino sem bila sonček, vendar prenaporna, preveč zvedava in preaktivna. Pri tej moji hitrosti me je najprej ovirala astma, katero sem z močno trmo v srednji šoli tudi premagala, a zdravila sem morala jemati na štiri ure. V internatu v Mariboru sem zdravila enostavno vrgla v koš, saj nisem bila pod kontrolo in se v prvem letniku drugič srečala s smrtjo, ko sem preživela hud astmatični napad. Nato so napadi pojenjali, jaz sem bila tiho, pridno lagala da vseskozi jemljem vdihe in moj fokus je postal jasnejši, spomin za glasbo pa nadpovprečen“.

Tina je srednjo šolo končala v Mariboru (Glasbena gimnazija, danes Glasbeni konservatorij), in sicer klavir pri Planinki Atić in Zorani Cotič, ter splošne predmete za bodoče komponiste. Na Akademiji za glasbo si je po klavirju srčno želela študirati kompozicijo pri prof. Janiju Golobu, saj je o njem veliko vedela že kot majhna, saj jo je zanimala filmska glasba in kasneje tudi opera. „Sedaj želim vpisati študij specializacije na Juilliardu v New Yorku, predvsem zaradi pisanja opere. Ker bom pisala o življenju politično in državno osovražene ruske pisateljice Anne Ahmatove, bi bilo zelo dobrodošlo, da bi poleg Fullbrightove štipendije (če bom konec oktobra izbrana) za študij v Ameriki, dobila sredstva za raziskovanje njenega življenja v Sankt Peterburgu. Opera je izredno obsežno delo, za katero se polni čas raziskuje in piše najmanj dve leti“, dodaja naša sogovornica, ki sedaj že nekaj let živi na Wolfovi ulici v osrčju Ljubljane in če bi Prešeren iz glavnega trga poškilil, bi se danes morda zanimal celo za njo. „In potlej bi napisala opero o njegovem življenju, kar bi bilo za Slovenijo izjemno. Morda pa mi do konca življenja celo uspe“.

Tina Mauko je sicer diplomirala iz klavirja leta 2004 na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri doc. Tomažu Petraču. V času študija se je izpopolnjevala pri priznanih pianistih in pedagogih (Aci Bertoncelj, Sijavuš Gadžijev, Rita Kinka, Arbo Valdma, Igor Dekleva, Aleksander Madzar, Konstantin Bogino). Na tem področju ima tudi dve prvi nagradi na državnem tekmovanju in eno mednarodno iz klavirskega dua, ter tretje mesto na državnem tekmovanju iz solo klavirja v najvišji kat egoriji. Julija 2011 je diplomirala iz kompozicije na isti Akademiji pri omenjenemu profesorju Janiju Golobu. Marca 2008 smo lahko prisluhnili krstni izvedbi njene Judovske rapsodije (Barbara Jernejčič- mezzosopran, violina- Klemen Bračko, dirigent- Matjaž Rebolj, besedilo v hebrejščini), ki jo je izvajal mednarodni orkester- Savitra v Kazinski dvorani v Mariboru (snemanje za radijski program Ars), ter Viteški dvorani v Ljubljani. Istega leta - oktobra je njen Glasbeni teater izvedel 3 dnevno pravljico - Čarobni vžig, ki je napolnila dvorane Cankarjevega doma, Mestnega muzeja in Križank.

Kot finale tridnevnega ciklusa, je 25. oktobra 2008 v Slovenski Filharmoniji izvedla večer lastnih skladb, kjer jo je podprlo 24 priznanih slovenskih glasbenikov. V aprilu 2009 je na Zagrebškem glasbenem bienalu moderne glasbe, ansambel MD7 (umetniški vodja- Pavel Mihelčič) pod taktirko Steven Loya izvedel njeno noviteto - Sence, in ponovno v juliju na festivalu Ljubljana. V tem obdobju se je zvrstilo mnogo koncertov, od opere - Železna gora (libreto- Dušan Šarotar), ki je posneta za RTV- SLO1, akademskega koncerta tolkalistov v Veliki dvorani Slovenske flharmonije, Capricca za Ano (za klavir) v isti dvorani filharmonije, do oktobrskega koncerta francoskega pianista Francoisa Weigel-a (član žirije na tekmovanju Chopinov Zlati prstan), ki je na svojem koncertu izvedel Valček op.1, ki je bil obvezna skladba za tekmovalce... Njena strast je tudi filmska glasba in tako je ustvarila glasbo za film Darilo, režiserja Borisa Bezića. Leta 2009 je dobitnica Prešernove nagrade Akademije za glasbo.

V letu 2011 so se zvrstile skladbe z orkestrom KGBL- Melina za godalni orkester in kontratenor pod taktirko dirigenta Tomaža Habeta, Baletni stihi (komornih zasedb na temo slovenskih ljudskih pesmi) so bili podlaga za baletne koreografije konservatorija Ljubljana, ki je imel dva dneva v Linhartovi dvorani CD razprodana. Orkester Akademije za glasbo je na svojem gala koncertu v Gallusovi dvorani CD premierno izvedel Kantato za veliki simfonični orkester in sopran (Katja Konva linka) - Anna Ahmatova v ruščini, z dirigentom Marko Letonjo. Dogodek je po besedah kritika, ugledne muzikologinje, Mojce Menart bil eden vrhuncev sezone!

Sogovornica Tina Mauko nam je ob koncu zaupala, da je dobila povabilo pisateljev Ferija Lainščka in Vladimirja Žabota, kako bi uglasbila njuni pesmi, nakar ju bo glasbena skupina izvajala po pomurskih barih. Zraven so seveda še drugi komponisti, Tina pa za prihodnje leto začenja s koncertno turnejo po Sloveniji, z malo daljšim programom...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Tina Mauko kmalu na Juilliardu v New Yorku?!