Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Pozdravil jih je tudi novi župan Roman Leljak

Gasilski veteraniTik ob izteku leta 2018 je PGD Janžev Vrh organiziral in gostil tradicionalno srečanje gasilskih veteranov in gasilskih veterank Gasilske zveze občine Radenci. Gre za tradicionalno srečanje, ki poteka vsako leto ob koncu leta in ga vsako leto gosti drugo društvo. Letošnjega tradicionalnega srečanja v gasilskem domu Janžev Vrh se je udeležila stotnija gasilskih veteranov in veterank, katere sta pozdravila Franc Bratkovič, predsednik veteranov GZ Radenci, in prvič novi župan občine Radenci, Roman Leljak. Slednji je v svojem nagovoru izpostavil pomen gasilstva in tudi pomen dela gasilskih veteranov. Predstavil je tudi nekatere naloge, ki jih namerava občina Radenci realizirati v naslednjem letu.

Stotnija gasilskih veteranov GZ Radenci na Janževem Vrhu

Zavijanje daril je lahko zabava in ohranjanje okolja

Rastišče - zavijalnicaPo izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve, je radgonska Iniciativa Rastišče, prav v času prazničnega obdarovanja, pripravila novo akcijo, tokrat z naslovom Zavijalnica - zavijanje daril na trajnostni način. V prostorih Mladinskega centra Gornja Radgona se je zbralo več deset zainteresiranih, ki se zavedajo, da lahko na najrazličnejših področjih svojega vsakdana znatno prispevamo k varovanju okolja. „V Iniciativi Rastišče si prizadevamo nuditi alternativo uveljavljenim, do narave škodljivim navadam.

Iniciativa Rastišče pripravila prikaz zavijanja daril na trajnostni način

Vesela je čestitk župana in predsednika upokojencev

Marija ŽnidaričTako kot je že vrsto let običaj v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, ko odgovorni obiskujejo in obdarijo jubilante, so tamkajšnji župan Anton Slana, ter predsednica in aktivistka KO RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Cvetka Fiala in Rozina Kraner, obiskali in obdarili Marijo Žnidarič, ki je tik pred iztekom leta 2018 obeležila 90. življenjski jubilej. Kot nam je povedala je bila obiska nadvse vesela. Po čestitkah, izročenih darilih in zapeti Zdravljici, v kateri so sodelovali tudi hčerka Marija z življenjskim sopotnikom Darkom, in sin Franc z ženo Zdenko, je ob bogato obloženi mizi, ki jo je pripravila njena snaha Zdenka, sledil prijeten klepet in druženje. Ob kramljanju ji je lepo čestitko za jubilej prinesel še poštar, poslala pa sta ji jo predsednik in tajnica DU Sv. Jurij ob Ščavnici Marjan in Jožica Korelc.

Marija Žnidarič iz Žihlave obeležila lep življenjski jubilej, 90. rojstni dan

Potrošniki za gostilno iz Križevcev, stroka za gostilno iz Bakovcev

Zlata ponevPomurski tednik Vestnik je drugo leto zapored pripravil izbor „Zlata ponev Pomurja". Slovenske pokrajine si namreč prizadevajo, da bi izboljšale gostinsko ponudbo, ki je eden od temeljev turističnega prizadevanja naše države. In v omenjeni medijski hiši so pripravili izbor in ocenjevanje gostiln, restavracij in turističnih kmetij v regiji. Bralci Vestnika in širša javnost je z glasovnicami in oddajo glasov na spletni strani izbrala najbolj popularno gostilno v Pomurju.

Zlata ponev za gostilni Zorko in Rajh

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tina Mauko kmalu na Juilliardu v New Yorku?!

 

Odlična slovenska skladateljica z nadpovprečnim spominom za glasbo, se spogleduje s svetovnimi ustvarjalci

Tina MaukoGotovo so redki prebivalci Gornje Radgone in okolice, ki vedo, da njihova nekdanja sokrajanka, Tina Mauko sodi med vrhunske skladateljice in pianistke. Toda, po 16. občinskem prazniku radgonske občine, ko je Tina uprizorila enkraten koncert, je gotovo drugače.

Mnogi so se prepričali, da gre za izvrstno pianistko, o kateri se bo gotovo še veliko slišalo. Rodila se je 30. januarja 1982 v Murski Soboti, odraščala in živela pa v Noričkem Vrhu dober streljaj iz Gornje Radgone, med vinogradi in tik ob gozdičku. Osnovno šolo je obiskovala v Gornji Radgoni, prav tam je pridobila prvo glasbeno znanje, a je kmalu zamenjala glasbeno šolo. Ker je očitno bila nadpovprečen glasbeni talent, jo je mama trikrat tedensko peljala v Maribor. Že kot otrok je bila izredno živahna in glasna, saj je kot najmlajša v šestčlanski družini (mama, oče, dva brata in sestra) morala preglasiti vse, da je sploh prišla do besede.

Kmalu uglasbitev tudi del pomurskih pisateljev Ferija Lainščka in Vladimirja Žabota

„Oče me je s svojim poklicem socialnega dela (direktor CSD v Gornji Radgoni) precej zaznamoval, saj sem njegove stiske in trpljenja prevzemala nase, kakor to otroci velikokrat počno, in se čutijo močne, da bi rešili celi svet. Odprtost, dovzetnost in srčnost sem prenašala skozi glasbo, danes v svet. Včasih se zdi, da se nima smisla ukvarjati z sočlovekom, kajti z 'narediti nič' se škoduje manj kakor pa 'kaj narediti'. A vendar v glasbi temu ni tako, namreč vpliv pozitivne glasbe, tiste, ki te prevzame (to je namreč najtežje in tukaj je ločnica med svetovnim ustvarjalcem in povprečnim), nosi v sebi enormne razsežnosti, kakršnih se lahko zaveda človek, bitje, kot npr. Nikola Tesla. Zanimiv pojav se prikazuje pri trenutnem mojem raziskovanju paleolitske piščali, za katero pišem novo skladbo. Nanjo igra Ljuben Dimkaroski, ki je informacijo o tehniki in načinu igranja dobil skozi sanje. Izjemni so dokazi, kako ob igranju 50.000 let stare, najstarejše piščali na svetu, privabljajo živali,v ljubljanskem barju so namreč prišle divje lisice, divji zajčki in zjutraj ob fotoshootingu za CD plato celo srne. Netopirje sem sama posnela v Škocjanskih jamah, kako oponašajo zvok piščali in kako je čreda ovac brez vodiča prišla do Ljubena, ko je igral na ta inštrument in ga oblizovala po rokah. Te stvari so izjemne in nepredstavljive“, pravi mlada glasbena umetnica, ki med drugim raziskuje naraven zvok klavirja, kako učinkuje na ljudi.

Raziskuje in prebira mnogo tega čtiva, ki se (npr. Jacque Attali) spogleduje s političnimi napovedmi konstrukcije družbe - glasba je zmeraj napovedovala, saj je bil instinkt ali neznan občutek zmeraj pred analitičnim pogledom. „ Za analitični pogled, torej, da sploh lahko zapišem neko kompozicijo in jo oblikujem iz različnih vidikov, z vzporednimi temami, grajeno vertikalno in horizontalno usklajeno, sem morda v otroštvu ta talent disciplinirala z igranjem šaha (zaslužen je moj oče, kakor tudi za ljubezen do vokala - bil je pevec v oktetu).

Za našo družino sem bila sonček, vendar prenaporna, preveč zvedava in preaktivna. Pri tej moji hitrosti me je najprej ovirala astma, katero sem z močno trmo v srednji šoli tudi premagala, a zdravila sem morala jemati na štiri ure. V internatu v Mariboru sem zdravila enostavno vrgla v koš, saj nisem bila pod kontrolo in se v prvem letniku drugič srečala s smrtjo, ko sem preživela hud astmatični napad. Nato so napadi pojenjali, jaz sem bila tiho, pridno lagala da vseskozi jemljem vdihe in moj fokus je postal jasnejši, spomin za glasbo pa nadpovprečen“.

Tina je srednjo šolo končala v Mariboru (Glasbena gimnazija, danes Glasbeni konservatorij), in sicer klavir pri Planinki Atić in Zorani Cotič, ter splošne predmete za bodoče komponiste. Na Akademiji za glasbo si je po klavirju srčno želela študirati kompozicijo pri prof. Janiju Golobu, saj je o njem veliko vedela že kot majhna, saj jo je zanimala filmska glasba in kasneje tudi opera. „Sedaj želim vpisati študij specializacije na Juilliardu v New Yorku, predvsem zaradi pisanja opere. Ker bom pisala o življenju politično in državno osovražene ruske pisateljice Anne Ahmatove, bi bilo zelo dobrodošlo, da bi poleg Fullbrightove štipendije (če bom konec oktobra izbrana) za študij v Ameriki, dobila sredstva za raziskovanje njenega življenja v Sankt Peterburgu. Opera je izredno obsežno delo, za katero se polni čas raziskuje in piše najmanj dve leti“, dodaja naša sogovornica, ki sedaj že nekaj let živi na Wolfovi ulici v osrčju Ljubljane in če bi Prešeren iz glavnega trga poškilil, bi se danes morda zanimal celo za njo. „In potlej bi napisala opero o njegovem življenju, kar bi bilo za Slovenijo izjemno. Morda pa mi do konca življenja celo uspe“.

Tina Mauko je sicer diplomirala iz klavirja leta 2004 na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri doc. Tomažu Petraču. V času študija se je izpopolnjevala pri priznanih pianistih in pedagogih (Aci Bertoncelj, Sijavuš Gadžijev, Rita Kinka, Arbo Valdma, Igor Dekleva, Aleksander Madzar, Konstantin Bogino). Na tem področju ima tudi dve prvi nagradi na državnem tekmovanju in eno mednarodno iz klavirskega dua, ter tretje mesto na državnem tekmovanju iz solo klavirja v najvišji kat egoriji. Julija 2011 je diplomirala iz kompozicije na isti Akademiji pri omenjenemu profesorju Janiju Golobu. Marca 2008 smo lahko prisluhnili krstni izvedbi njene Judovske rapsodije (Barbara Jernejčič- mezzosopran, violina- Klemen Bračko, dirigent- Matjaž Rebolj, besedilo v hebrejščini), ki jo je izvajal mednarodni orkester- Savitra v Kazinski dvorani v Mariboru (snemanje za radijski program Ars), ter Viteški dvorani v Ljubljani. Istega leta - oktobra je njen Glasbeni teater izvedel 3 dnevno pravljico - Čarobni vžig, ki je napolnila dvorane Cankarjevega doma, Mestnega muzeja in Križank.

Kot finale tridnevnega ciklusa, je 25. oktobra 2008 v Slovenski Filharmoniji izvedla večer lastnih skladb, kjer jo je podprlo 24 priznanih slovenskih glasbenikov. V aprilu 2009 je na Zagrebškem glasbenem bienalu moderne glasbe, ansambel MD7 (umetniški vodja- Pavel Mihelčič) pod taktirko Steven Loya izvedel njeno noviteto - Sence, in ponovno v juliju na festivalu Ljubljana. V tem obdobju se je zvrstilo mnogo koncertov, od opere - Železna gora (libreto- Dušan Šarotar), ki je posneta za RTV- SLO1, akademskega koncerta tolkalistov v Veliki dvorani Slovenske flharmonije, Capricca za Ano (za klavir) v isti dvorani filharmonije, do oktobrskega koncerta francoskega pianista Francoisa Weigel-a (član žirije na tekmovanju Chopinov Zlati prstan), ki je na svojem koncertu izvedel Valček op.1, ki je bil obvezna skladba za tekmovalce... Njena strast je tudi filmska glasba in tako je ustvarila glasbo za film Darilo, režiserja Borisa Bezića. Leta 2009 je dobitnica Prešernove nagrade Akademije za glasbo.

V letu 2011 so se zvrstile skladbe z orkestrom KGBL- Melina za godalni orkester in kontratenor pod taktirko dirigenta Tomaža Habeta, Baletni stihi (komornih zasedb na temo slovenskih ljudskih pesmi) so bili podlaga za baletne koreografije konservatorija Ljubljana, ki je imel dva dneva v Linhartovi dvorani CD razprodana. Orkester Akademije za glasbo je na svojem gala koncertu v Gallusovi dvorani CD premierno izvedel Kantato za veliki simfonični orkester in sopran (Katja Konva linka) - Anna Ahmatova v ruščini, z dirigentom Marko Letonjo. Dogodek je po besedah kritika, ugledne muzikologinje, Mojce Menart bil eden vrhuncev sezone!

Sogovornica Tina Mauko nam je ob koncu zaupala, da je dobila povabilo pisateljev Ferija Lainščka in Vladimirja Žabota, kako bi uglasbila njuni pesmi, nakar ju bo glasbena skupina izvajala po pomurskih barih. Zraven so seveda še drugi komponisti, Tina pa za prihodnje leto začenja s koncertno turnejo po Sloveniji, z malo daljšim programom...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Tina Mauko kmalu na Juilliardu v New Yorku?!