Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tina Mauko kmalu na Juilliardu v New Yorku?!

 

Odlična slovenska skladateljica z nadpovprečnim spominom za glasbo, se spogleduje s svetovnimi ustvarjalci

Tina MaukoGotovo so redki prebivalci Gornje Radgone in okolice, ki vedo, da njihova nekdanja sokrajanka, Tina Mauko sodi med vrhunske skladateljice in pianistke. Toda, po 16. občinskem prazniku radgonske občine, ko je Tina uprizorila enkraten koncert, je gotovo drugače.

Mnogi so se prepričali, da gre za izvrstno pianistko, o kateri se bo gotovo še veliko slišalo. Rodila se je 30. januarja 1982 v Murski Soboti, odraščala in živela pa v Noričkem Vrhu dober streljaj iz Gornje Radgone, med vinogradi in tik ob gozdičku. Osnovno šolo je obiskovala v Gornji Radgoni, prav tam je pridobila prvo glasbeno znanje, a je kmalu zamenjala glasbeno šolo. Ker je očitno bila nadpovprečen glasbeni talent, jo je mama trikrat tedensko peljala v Maribor. Že kot otrok je bila izredno živahna in glasna, saj je kot najmlajša v šestčlanski družini (mama, oče, dva brata in sestra) morala preglasiti vse, da je sploh prišla do besede.

Kmalu uglasbitev tudi del pomurskih pisateljev Ferija Lainščka in Vladimirja Žabota

„Oče me je s svojim poklicem socialnega dela (direktor CSD v Gornji Radgoni) precej zaznamoval, saj sem njegove stiske in trpljenja prevzemala nase, kakor to otroci velikokrat počno, in se čutijo močne, da bi rešili celi svet. Odprtost, dovzetnost in srčnost sem prenašala skozi glasbo, danes v svet. Včasih se zdi, da se nima smisla ukvarjati z sočlovekom, kajti z 'narediti nič' se škoduje manj kakor pa 'kaj narediti'. A vendar v glasbi temu ni tako, namreč vpliv pozitivne glasbe, tiste, ki te prevzame (to je namreč najtežje in tukaj je ločnica med svetovnim ustvarjalcem in povprečnim), nosi v sebi enormne razsežnosti, kakršnih se lahko zaveda človek, bitje, kot npr. Nikola Tesla. Zanimiv pojav se prikazuje pri trenutnem mojem raziskovanju paleolitske piščali, za katero pišem novo skladbo. Nanjo igra Ljuben Dimkaroski, ki je informacijo o tehniki in načinu igranja dobil skozi sanje. Izjemni so dokazi, kako ob igranju 50.000 let stare, najstarejše piščali na svetu, privabljajo živali,v ljubljanskem barju so namreč prišle divje lisice, divji zajčki in zjutraj ob fotoshootingu za CD plato celo srne. Netopirje sem sama posnela v Škocjanskih jamah, kako oponašajo zvok piščali in kako je čreda ovac brez vodiča prišla do Ljubena, ko je igral na ta inštrument in ga oblizovala po rokah. Te stvari so izjemne in nepredstavljive“, pravi mlada glasbena umetnica, ki med drugim raziskuje naraven zvok klavirja, kako učinkuje na ljudi.

Raziskuje in prebira mnogo tega čtiva, ki se (npr. Jacque Attali) spogleduje s političnimi napovedmi konstrukcije družbe - glasba je zmeraj napovedovala, saj je bil instinkt ali neznan občutek zmeraj pred analitičnim pogledom. „ Za analitični pogled, torej, da sploh lahko zapišem neko kompozicijo in jo oblikujem iz različnih vidikov, z vzporednimi temami, grajeno vertikalno in horizontalno usklajeno, sem morda v otroštvu ta talent disciplinirala z igranjem šaha (zaslužen je moj oče, kakor tudi za ljubezen do vokala - bil je pevec v oktetu).

Za našo družino sem bila sonček, vendar prenaporna, preveč zvedava in preaktivna. Pri tej moji hitrosti me je najprej ovirala astma, katero sem z močno trmo v srednji šoli tudi premagala, a zdravila sem morala jemati na štiri ure. V internatu v Mariboru sem zdravila enostavno vrgla v koš, saj nisem bila pod kontrolo in se v prvem letniku drugič srečala s smrtjo, ko sem preživela hud astmatični napad. Nato so napadi pojenjali, jaz sem bila tiho, pridno lagala da vseskozi jemljem vdihe in moj fokus je postal jasnejši, spomin za glasbo pa nadpovprečen“.

Tina je srednjo šolo končala v Mariboru (Glasbena gimnazija, danes Glasbeni konservatorij), in sicer klavir pri Planinki Atić in Zorani Cotič, ter splošne predmete za bodoče komponiste. Na Akademiji za glasbo si je po klavirju srčno želela študirati kompozicijo pri prof. Janiju Golobu, saj je o njem veliko vedela že kot majhna, saj jo je zanimala filmska glasba in kasneje tudi opera. „Sedaj želim vpisati študij specializacije na Juilliardu v New Yorku, predvsem zaradi pisanja opere. Ker bom pisala o življenju politično in državno osovražene ruske pisateljice Anne Ahmatove, bi bilo zelo dobrodošlo, da bi poleg Fullbrightove štipendije (če bom konec oktobra izbrana) za študij v Ameriki, dobila sredstva za raziskovanje njenega življenja v Sankt Peterburgu. Opera je izredno obsežno delo, za katero se polni čas raziskuje in piše najmanj dve leti“, dodaja naša sogovornica, ki sedaj že nekaj let živi na Wolfovi ulici v osrčju Ljubljane in če bi Prešeren iz glavnega trga poškilil, bi se danes morda zanimal celo za njo. „In potlej bi napisala opero o njegovem življenju, kar bi bilo za Slovenijo izjemno. Morda pa mi do konca življenja celo uspe“.

Tina Mauko je sicer diplomirala iz klavirja leta 2004 na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri doc. Tomažu Petraču. V času študija se je izpopolnjevala pri priznanih pianistih in pedagogih (Aci Bertoncelj, Sijavuš Gadžijev, Rita Kinka, Arbo Valdma, Igor Dekleva, Aleksander Madzar, Konstantin Bogino). Na tem področju ima tudi dve prvi nagradi na državnem tekmovanju in eno mednarodno iz klavirskega dua, ter tretje mesto na državnem tekmovanju iz solo klavirja v najvišji kat egoriji. Julija 2011 je diplomirala iz kompozicije na isti Akademiji pri omenjenemu profesorju Janiju Golobu. Marca 2008 smo lahko prisluhnili krstni izvedbi njene Judovske rapsodije (Barbara Jernejčič- mezzosopran, violina- Klemen Bračko, dirigent- Matjaž Rebolj, besedilo v hebrejščini), ki jo je izvajal mednarodni orkester- Savitra v Kazinski dvorani v Mariboru (snemanje za radijski program Ars), ter Viteški dvorani v Ljubljani. Istega leta - oktobra je njen Glasbeni teater izvedel 3 dnevno pravljico - Čarobni vžig, ki je napolnila dvorane Cankarjevega doma, Mestnega muzeja in Križank.

Kot finale tridnevnega ciklusa, je 25. oktobra 2008 v Slovenski Filharmoniji izvedla večer lastnih skladb, kjer jo je podprlo 24 priznanih slovenskih glasbenikov. V aprilu 2009 je na Zagrebškem glasbenem bienalu moderne glasbe, ansambel MD7 (umetniški vodja- Pavel Mihelčič) pod taktirko Steven Loya izvedel njeno noviteto - Sence, in ponovno v juliju na festivalu Ljubljana. V tem obdobju se je zvrstilo mnogo koncertov, od opere - Železna gora (libreto- Dušan Šarotar), ki je posneta za RTV- SLO1, akademskega koncerta tolkalistov v Veliki dvorani Slovenske flharmonije, Capricca za Ano (za klavir) v isti dvorani filharmonije, do oktobrskega koncerta francoskega pianista Francoisa Weigel-a (član žirije na tekmovanju Chopinov Zlati prstan), ki je na svojem koncertu izvedel Valček op.1, ki je bil obvezna skladba za tekmovalce... Njena strast je tudi filmska glasba in tako je ustvarila glasbo za film Darilo, režiserja Borisa Bezića. Leta 2009 je dobitnica Prešernove nagrade Akademije za glasbo.

V letu 2011 so se zvrstile skladbe z orkestrom KGBL- Melina za godalni orkester in kontratenor pod taktirko dirigenta Tomaža Habeta, Baletni stihi (komornih zasedb na temo slovenskih ljudskih pesmi) so bili podlaga za baletne koreografije konservatorija Ljubljana, ki je imel dva dneva v Linhartovi dvorani CD razprodana. Orkester Akademije za glasbo je na svojem gala koncertu v Gallusovi dvorani CD premierno izvedel Kantato za veliki simfonični orkester in sopran (Katja Konva linka) - Anna Ahmatova v ruščini, z dirigentom Marko Letonjo. Dogodek je po besedah kritika, ugledne muzikologinje, Mojce Menart bil eden vrhuncev sezone!

Sogovornica Tina Mauko nam je ob koncu zaupala, da je dobila povabilo pisateljev Ferija Lainščka in Vladimirja Žabota, kako bi uglasbila njuni pesmi, nakar ju bo glasbena skupina izvajala po pomurskih barih. Zraven so seveda še drugi komponisti, Tina pa za prihodnje leto začenja s koncertno turnejo po Sloveniji, z malo daljšim programom...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Tina Mauko kmalu na Juilliardu v New Yorku?!