Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tradicionalni medeni zajtrk se seli na Slovaško

 

Srečali so se članice in člani Čebelarskega društva Peter Dajnko Gornja Radgona

Čebelarji Gornja RadgonaNa svoji tradicionalni lokaciji (Turistična kmetija Hari v Spodnji Ščavnici), so se na letnem občnem zboru zbrali člani Čebelarskega društva Peter Dajnko Gornja Radgona. Poleg članic in članov tega aktivnega in prizadevnega društva, so se zbora udeležili tudi številni gostje, med drugimi: Stanko Rojko, župan občine Gornja Radgona; Janez Vencelj, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije, Janko Rožman, predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja, Lidija Matavž iz NVI; Avgust Sinic, terenski svetovalec, Alenka Kaučič, predsednica ČD Negova, Jože Kramberger, ČD Negova, Franc Strah in Anton Ciglarič, ČD Sv. Jurij ob Ščavnici; Mirko Fašalek in Marjan Škrlec, ČD Radenci...

Potem, ko so z enominutnim molkom počastili spomin na tri, v preteklem letu preminule člane društva: Stanka Korošca, Franca Topolovca in Martina Žnidariča, je o delu društva in načrtih za prihodnje, spregovoril predsednik Igor Litrop, ki je še posebej izpostavil težave čebelarjev v preteklem letu. Dejal je tudi, da so imeli čebelarji zaradi deževnih dni velike težave pri delu s čebelami. V razpravi so poudarjali pomen čebel pri uravnovešenju v naravi, saj so te glavne za opraševanje kulturnih in drugih rastlin. Najstarejši udeleženec zbora, 84 - letni Jože Kramberger iz ČD Negova, je v razpravi povedal, da take katastrofe, v času od kar čebelari, še ni doživel, saj nikoli ni bilo potrebno poleti krmiti čebel zato, da bi preživele. Menil je tudi, da je premalo nadzora nad tistimi čebelarji, ki niso vključeni v čebelarska društva ali nimajo prijavljenih panjev. Kot je povedal, ob rojstvu s »plombami« označijo teleta, koze, ovce in še kaj, nad panji čebel pa ni nobene kontrole. Ti neprijavljeni panji so pogosto vzrok za izbruh čebeljih bolezni, zlasti čebelje kuge. Nevarni so tudi opuščeni panji, ki niso bili razkuženi, saj se v nje lahko naselijo čebele, ki se okužijo z boleznijo klic katere ostanejo v panju veliko let.
Čebelarji se že bojijo nove bolezni, pravzaprav zajedavca, malega panjskega hrošča, ki se že pojavlja v drugih deželah Evrope in je po znani varoji druga parazitska nadloga čebelam. O zatiranju čebeljih bolezni je spregovorila tudi mag. Lidija Matavž, čebelarje pa so pozdravili in nagovorili tudi gostje, med njimi župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, ki je čebelarjem čestital, da s svojo vztrajnostjo ohranjajo čebelarstvo, ki je bilo v preteklosti bolj razširjeno, saj je skoraj vsaka malo večja kmetija imela po nekaj panjev čebel, ki so opraševale tedanje, ob hiši stoječe, sadovnjake. Čebelarjem sta nekaj besed namenila tudi podpredsednik ČZS, Janez Vencelj in svetovalec za čebelarstvo pri ČZS Avgust Sinic.
Na zboru so zaradi smrti nekaterih članov in zamenjave funkcij v odborih in komisijah izvedli nadomestne volitve v UO, NO in disciplinsko komisijo. Za omenjene funkcije so bili izvoljeni: kot člana UO Štefan Lebar in Tadej Vajngerl, za člana disciplinske komisije Danijel Pozderec, v disciplinsko komisijo pa sta bila izvoljena Mirko Štefanec in Marjan Perko. Omeniti kaže tudi, da je župan Rojko prejel zahvalo za sodelovanje pri sprejemu dveh udeležencev 3. mednarodne konference čebelarskih organizacij na tradicionalnem Slovenskem zajtrku v Vrtcu Manka Golarja v Gornji Radgoni. Ob tej priliki so v svoje članstvo tudi sprejeli, ing. Ludovita Gala, ki je predsednik Čebelarske zveze Slovaške in podpredsednik evropske čebelarske zveze Apislavia, ter dva slovaškega čebelarja, ki sta bila nad izvedbo tradicionalnega zajtrka bila zelo navdušena. Kot so povedali, želijo Tradicionalni medeni zajtrk izvesti tudi na Slovaškem...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Tradicionalni medeni zajtrk se seli na Slovaško