Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tradicionalni medeni zajtrk se seli na Slovaško

 

Srečali so se članice in člani Čebelarskega društva Peter Dajnko Gornja Radgona

Čebelarji Gornja RadgonaNa svoji tradicionalni lokaciji (Turistična kmetija Hari v Spodnji Ščavnici), so se na letnem občnem zboru zbrali člani Čebelarskega društva Peter Dajnko Gornja Radgona. Poleg članic in članov tega aktivnega in prizadevnega društva, so se zbora udeležili tudi številni gostje, med drugimi: Stanko Rojko, župan občine Gornja Radgona; Janez Vencelj, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije, Janko Rožman, predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja, Lidija Matavž iz NVI; Avgust Sinic, terenski svetovalec, Alenka Kaučič, predsednica ČD Negova, Jože Kramberger, ČD Negova, Franc Strah in Anton Ciglarič, ČD Sv. Jurij ob Ščavnici; Mirko Fašalek in Marjan Škrlec, ČD Radenci...

Potem, ko so z enominutnim molkom počastili spomin na tri, v preteklem letu preminule člane društva: Stanka Korošca, Franca Topolovca in Martina Žnidariča, je o delu društva in načrtih za prihodnje, spregovoril predsednik Igor Litrop, ki je še posebej izpostavil težave čebelarjev v preteklem letu. Dejal je tudi, da so imeli čebelarji zaradi deževnih dni velike težave pri delu s čebelami. V razpravi so poudarjali pomen čebel pri uravnovešenju v naravi, saj so te glavne za opraševanje kulturnih in drugih rastlin. Najstarejši udeleženec zbora, 84 - letni Jože Kramberger iz ČD Negova, je v razpravi povedal, da take katastrofe, v času od kar čebelari, še ni doživel, saj nikoli ni bilo potrebno poleti krmiti čebel zato, da bi preživele. Menil je tudi, da je premalo nadzora nad tistimi čebelarji, ki niso vključeni v čebelarska društva ali nimajo prijavljenih panjev. Kot je povedal, ob rojstvu s »plombami« označijo teleta, koze, ovce in še kaj, nad panji čebel pa ni nobene kontrole. Ti neprijavljeni panji so pogosto vzrok za izbruh čebeljih bolezni, zlasti čebelje kuge. Nevarni so tudi opuščeni panji, ki niso bili razkuženi, saj se v nje lahko naselijo čebele, ki se okužijo z boleznijo klic katere ostanejo v panju veliko let.
Čebelarji se že bojijo nove bolezni, pravzaprav zajedavca, malega panjskega hrošča, ki se že pojavlja v drugih deželah Evrope in je po znani varoji druga parazitska nadloga čebelam. O zatiranju čebeljih bolezni je spregovorila tudi mag. Lidija Matavž, čebelarje pa so pozdravili in nagovorili tudi gostje, med njimi župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, ki je čebelarjem čestital, da s svojo vztrajnostjo ohranjajo čebelarstvo, ki je bilo v preteklosti bolj razširjeno, saj je skoraj vsaka malo večja kmetija imela po nekaj panjev čebel, ki so opraševale tedanje, ob hiši stoječe, sadovnjake. Čebelarjem sta nekaj besed namenila tudi podpredsednik ČZS, Janez Vencelj in svetovalec za čebelarstvo pri ČZS Avgust Sinic.
Na zboru so zaradi smrti nekaterih članov in zamenjave funkcij v odborih in komisijah izvedli nadomestne volitve v UO, NO in disciplinsko komisijo. Za omenjene funkcije so bili izvoljeni: kot člana UO Štefan Lebar in Tadej Vajngerl, za člana disciplinske komisije Danijel Pozderec, v disciplinsko komisijo pa sta bila izvoljena Mirko Štefanec in Marjan Perko. Omeniti kaže tudi, da je župan Rojko prejel zahvalo za sodelovanje pri sprejemu dveh udeležencev 3. mednarodne konference čebelarskih organizacij na tradicionalnem Slovenskem zajtrku v Vrtcu Manka Golarja v Gornji Radgoni. Ob tej priliki so v svoje članstvo tudi sprejeli, ing. Ludovita Gala, ki je predsednik Čebelarske zveze Slovaške in podpredsednik evropske čebelarske zveze Apislavia, ter dva slovaškega čebelarja, ki sta bila nad izvedbo tradicionalnega zajtrka bila zelo navdušena. Kot so povedali, želijo Tradicionalni medeni zajtrk izvesti tudi na Slovaškem...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Tradicionalni medeni zajtrk se seli na Slovaško