Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tradicionalni medeni zajtrk se seli na Slovaško

 

Srečali so se članice in člani Čebelarskega društva Peter Dajnko Gornja Radgona

Čebelarji Gornja RadgonaNa svoji tradicionalni lokaciji (Turistična kmetija Hari v Spodnji Ščavnici), so se na letnem občnem zboru zbrali člani Čebelarskega društva Peter Dajnko Gornja Radgona. Poleg članic in članov tega aktivnega in prizadevnega društva, so se zbora udeležili tudi številni gostje, med drugimi: Stanko Rojko, župan občine Gornja Radgona; Janez Vencelj, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije, Janko Rožman, predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja, Lidija Matavž iz NVI; Avgust Sinic, terenski svetovalec, Alenka Kaučič, predsednica ČD Negova, Jože Kramberger, ČD Negova, Franc Strah in Anton Ciglarič, ČD Sv. Jurij ob Ščavnici; Mirko Fašalek in Marjan Škrlec, ČD Radenci...

Potem, ko so z enominutnim molkom počastili spomin na tri, v preteklem letu preminule člane društva: Stanka Korošca, Franca Topolovca in Martina Žnidariča, je o delu društva in načrtih za prihodnje, spregovoril predsednik Igor Litrop, ki je še posebej izpostavil težave čebelarjev v preteklem letu. Dejal je tudi, da so imeli čebelarji zaradi deževnih dni velike težave pri delu s čebelami. V razpravi so poudarjali pomen čebel pri uravnovešenju v naravi, saj so te glavne za opraševanje kulturnih in drugih rastlin. Najstarejši udeleženec zbora, 84 - letni Jože Kramberger iz ČD Negova, je v razpravi povedal, da take katastrofe, v času od kar čebelari, še ni doživel, saj nikoli ni bilo potrebno poleti krmiti čebel zato, da bi preživele. Menil je tudi, da je premalo nadzora nad tistimi čebelarji, ki niso vključeni v čebelarska društva ali nimajo prijavljenih panjev. Kot je povedal, ob rojstvu s »plombami« označijo teleta, koze, ovce in še kaj, nad panji čebel pa ni nobene kontrole. Ti neprijavljeni panji so pogosto vzrok za izbruh čebeljih bolezni, zlasti čebelje kuge. Nevarni so tudi opuščeni panji, ki niso bili razkuženi, saj se v nje lahko naselijo čebele, ki se okužijo z boleznijo klic katere ostanejo v panju veliko let.
Čebelarji se že bojijo nove bolezni, pravzaprav zajedavca, malega panjskega hrošča, ki se že pojavlja v drugih deželah Evrope in je po znani varoji druga parazitska nadloga čebelam. O zatiranju čebeljih bolezni je spregovorila tudi mag. Lidija Matavž, čebelarje pa so pozdravili in nagovorili tudi gostje, med njimi župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, ki je čebelarjem čestital, da s svojo vztrajnostjo ohranjajo čebelarstvo, ki je bilo v preteklosti bolj razširjeno, saj je skoraj vsaka malo večja kmetija imela po nekaj panjev čebel, ki so opraševale tedanje, ob hiši stoječe, sadovnjake. Čebelarjem sta nekaj besed namenila tudi podpredsednik ČZS, Janez Vencelj in svetovalec za čebelarstvo pri ČZS Avgust Sinic.
Na zboru so zaradi smrti nekaterih članov in zamenjave funkcij v odborih in komisijah izvedli nadomestne volitve v UO, NO in disciplinsko komisijo. Za omenjene funkcije so bili izvoljeni: kot člana UO Štefan Lebar in Tadej Vajngerl, za člana disciplinske komisije Danijel Pozderec, v disciplinsko komisijo pa sta bila izvoljena Mirko Štefanec in Marjan Perko. Omeniti kaže tudi, da je župan Rojko prejel zahvalo za sodelovanje pri sprejemu dveh udeležencev 3. mednarodne konference čebelarskih organizacij na tradicionalnem Slovenskem zajtrku v Vrtcu Manka Golarja v Gornji Radgoni. Ob tej priliki so v svoje članstvo tudi sprejeli, ing. Ludovita Gala, ki je predsednik Čebelarske zveze Slovaške in podpredsednik evropske čebelarske zveze Apislavia, ter dva slovaškega čebelarja, ki sta bila nad izvedbo tradicionalnega zajtrka bila zelo navdušena. Kot so povedali, želijo Tradicionalni medeni zajtrk izvesti tudi na Slovaškem...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Tradicionalni medeni zajtrk se seli na Slovaško