Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Investicija vredna 12 milijonov, koliko bodo prispevali občani?

 

Gradnja kanalizacijskega omrežja in nove ČN je v zaključni fazi

Čistilna napravaGlede na to, da se končuje največja investicija v Gornji Radgoni zadnjih let, če ne sploh, gradnja nove čistilne naprave (ČN) in kanalizacijskega omrežja, je občinsko vodstvo, na čelu z županom Stanislavom Rojkom in podžupanom Robertom Žinkovičem, na posebni tiskovni konferenci spregovorilo o narejenem ter o tistem, kar je še potrebno postoriti. Tako naj bi se kmalu začelo že poskusno obratovanje nove ČN, v okviru gradnje le-te, pa je potekala tudi gradnja dobrih devetih kilometrov kanalizacijskega omrežja. Celotna gradnja je skoraj zaključena, potrebno je le še asfaltirati nekaj cestnih odsekov na trasah posameznih kanalov in opraviti še nekaj manjših del. Na ČN osrednja dela še potekajo, gre za enoetažni objekt, v katerem bodo prostori za strojno zgoščevanje blata, kompresorsko postajo, elektroagregat, delavnico, skladišče, laboratorij, upravni in še nekateri drugi prostori. „Veseli me, da se projekt izvaja po načrtih in terminskih planih, saj je na to vezano tudi sofinanciranje projekta. Z zaključkom projekta bomo tako uresničili naš cilj in namen, da storimo vse za ohranitev narave in s tem poskrbimo za uspešnejši razvoj celotne regije", je med drugim dejal župan Rojko.

Na ČN bodo priključili ves kanalizacijski sistem - tistega starejšega, katerega posamezne odseke so zgradili v preteklosti, in novega. Za ves sistem bo treba pridobiti enotno uporabno dovoljenje, kar bo mogoče šele takrat, ko bo izveden tehnični prevzem in bo sistem skupaj s ČN začel obratovati, na izhodni strani ČN pa bodo morali biti parametri v dovoljenih mejah. Kot je pojasnil župan Stanislav Rojko, ČN naj bi začela poskusno obratovati še pred poletjem. Od letos namreč velja nova uredba, ki za večje sisteme, mednje se uvršča tudi radgonski, nekoliko zaostruje izhodne parametre iz čistilnih naprav in za izdajo uporabnega dovoljenja zahteva enoletno poskusno obratovanje. To bi pomenilo, da bi se na radgonski ČN poskusno obratovanje končalo predvidoma šele sredi leta 2016, za uspešno črpanje evropskih kohezijskih sredstev pa se mora končati pred iztekom letošnjega leta.
„Takrat je zadnji rok, ko moramo imeti - in tudi bomo imeli - ČN končano do točke, da bo zanjo izdano uporabno dovoljenje. Kljub vsemu predpisov ne bomo zaobšli, bomo pa vendarle morali, ne glede na morda malo skrajšano poskusno obratovanje ČN, imeti v štirih desetdnevnih intervalih na izhodni strani ČN parametre v predpisanih mejah. Voda, ki bo iztekala iz ČN, bo torej v teh intervalih morala biti takšna, da njen izpust v okolje ne bo škodljiv, v tem primeru lahko uporabno dovoljenje dobimo tudi prej. Imamo vsa zagotovila ministrstva za okolje, da to lahko naredimo na način, kot smo si zamislili", pravi župan Rojko, ki dodaja, da bi največja težava bila, če med poskusnim obratovanjem ne bi imeli dovolj materiala za obdelavo. Treba je namreč, da bi zahtevane parametre dosegli, zagotoviti dovolj veliko količino odpadne vode, to pomeni okrog 60 litrov na sekundo pretoka v ČN.
V okoljskih pogojih sicer „malce nerodno piše, da moramo imeti ob začetku poskusnega obratovanja na ČN priključen ves sistem, vendar imamo v investicijskem elaboratu zapisano, da bomo to storili v petih letih. Nemogoče je priključiti vse uporabnike, saj bo treba izvesti še hišne priključke. Ponekod bo to šlo z lahkoto, zlasti v najbolj strnjenih naseljih, kjer je sistem že urejen tako daleč, da bo potreben le preklop iztoka, ki zdaj teče neprečiščen v reko Muro, v novi sistem. To naj bi po zagotovilih izvajalcev zadoščalo, da bo rezultat na izhodni strani ustrezen za pridobitev uporabnega dovoljenja. Gre za zelo sodobno ČN, katere zmogljivost bo 8800 populacijskih enot. Skupni stroški projekta so skoraj 11,9 milijona evrov. Iz evropskega kohezijskega sklada je občina pridobila 7,5 milijona evrov, ostalo zagotovita država in občina. Slednja se mora za projekt zadolžiti. Trenutno se zatika pri denarju, ki ga nakazuje država, izvajalec mora nanj namreč čakati. Tega je danes za nekaj čez 1,2 milijona evrov. Toliko smo v tem trenutku dolžni izvajalcu, nam pa država", pravi Rojko, ki se zaveda, da bodo do konca leta, ko se projekt izteče, morale vse obveznosti do izvajalca biti poravnane.
Občina bo sicer ČN dala v upravljanje javnemu komunalnemu podjetju Komunala Radgona, kjer si bodo prej ogledali delovanje podobnih sistemov po Sloveniji. Na občini pričakujejo, da bo takšno upravljanje stroškovno ugodnejše, kot če bi iskali upravljavca z javnim razpisom. Kot rečeno, dela v okviru prestavitve potoka Hercegovščak in izgradnja platoja za ČN so skoraj končana. Izvajalec mora izvesti le še rekonstrukcijo obstoječega prepusta na potoku Hercegovščak in dokončati zasaditvena dela v skladu s krajnskim načrtom. Ta dela bodo izvedena v letu 2015. Dostopna cesta do centralne ČN bo asfaltirana do konca marca 2015. Izvajalec je do konca januarja 2015 izvedel konstrukcijski nasip do zgornjega ustroja, položil komunalne vode in izvedel prepuste. Objekt ČN je torej gradbeno v zaključni fazi. Izvedena so v glavnem vsa gradbena dela, trenutno se izvajajo keramičarska in slikopleskarska dela v upravnem delu, zaključujejo se fasaderska dela. Za dokončanje vseh del na tem sklopu projekta bo potrebo dokončati še elektro dela in montirati strojno opremo.
V okviru izgradnje objektov na kanalizaciji so že izgrajeni zadrževalni bazen ZBO4, regulacijski objekt RO1 in regulacijski objekt RO3 z razbremenilnikom ter izlivnim kanalom v reko Muro. V januarju 2015 je izvajalec pričel z izgradnjo zadrževalnega bazena ZBO4, volumna 300 m3, v okviru katerega je bil izveden izkop gradbene jame, tesarska dela ter betonarska in železokrivska dela. V sklopu regulacijskega objekta RO3 z razbremenilnikom RO3 se je izvedel strojni izkop in planiranje gradbene jame, tesarska dela in železokrivska dela. Predviden zaključek del na čistilni napravi je april 2015, zaključek poskusnega obratovanja čistilne naprave pa december 2015. Tudi tlačna kanalizacija je že izgrajena, izgraditi je potrebno le še nekaj metrov gravitacijske kanalizacije in zaključiti strojne in elektro inštalacije za črpališča Č1, Č4 in Č6. V januarju 2015 je izvajalec tako končal z izgradnjo okrog 98 odstotkov celotnega kanalizacijskega sistema, kar pomeni 8.918 metrov od skupnih 9.074,50 metrov.
Vrednost celotnega projekta znaša 11.860.566,00 evrov in ga delno financira RS, delno Kohezijski sklad EU v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih voda«, delno pa ga bo financirala Občina Gornja Radgona. Vladimir Mauko, vodja Oddelka za javno infrastrukturo in razvojne zadeve v Občinski upravi Gornja Radgona pa je spregovoril o tem koliko bodo plačali občani. Cena priključkov na novi kanalizacijski sistem, ki jo bodo plačali občani, namreč še ni znana, prav tako še nista določeni vrednosti omrežnina in odvajanja odpadne vode. „V radgonski občinski upravi pripravljamo simulacije stroškov z namenom, da bi občane čim manj finančno obremenili. Moramo pa zadeve temeljito preučiti, tudi primerjati z drugimi občinami, ki že imajo izkušnje s takšnimi sistemi", je še povedal Vladimir Mauko.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Investicija vredna 12 milijonov, koliko bodo prispevali občani?