Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Investicija vredna 12 milijonov, koliko bodo prispevali občani?

 

Gradnja kanalizacijskega omrežja in nove ČN je v zaključni fazi

Čistilna napravaGlede na to, da se končuje največja investicija v Gornji Radgoni zadnjih let, če ne sploh, gradnja nove čistilne naprave (ČN) in kanalizacijskega omrežja, je občinsko vodstvo, na čelu z županom Stanislavom Rojkom in podžupanom Robertom Žinkovičem, na posebni tiskovni konferenci spregovorilo o narejenem ter o tistem, kar je še potrebno postoriti. Tako naj bi se kmalu začelo že poskusno obratovanje nove ČN, v okviru gradnje le-te, pa je potekala tudi gradnja dobrih devetih kilometrov kanalizacijskega omrežja. Celotna gradnja je skoraj zaključena, potrebno je le še asfaltirati nekaj cestnih odsekov na trasah posameznih kanalov in opraviti še nekaj manjših del. Na ČN osrednja dela še potekajo, gre za enoetažni objekt, v katerem bodo prostori za strojno zgoščevanje blata, kompresorsko postajo, elektroagregat, delavnico, skladišče, laboratorij, upravni in še nekateri drugi prostori. „Veseli me, da se projekt izvaja po načrtih in terminskih planih, saj je na to vezano tudi sofinanciranje projekta. Z zaključkom projekta bomo tako uresničili naš cilj in namen, da storimo vse za ohranitev narave in s tem poskrbimo za uspešnejši razvoj celotne regije", je med drugim dejal župan Rojko.

Na ČN bodo priključili ves kanalizacijski sistem - tistega starejšega, katerega posamezne odseke so zgradili v preteklosti, in novega. Za ves sistem bo treba pridobiti enotno uporabno dovoljenje, kar bo mogoče šele takrat, ko bo izveden tehnični prevzem in bo sistem skupaj s ČN začel obratovati, na izhodni strani ČN pa bodo morali biti parametri v dovoljenih mejah. Kot je pojasnil župan Stanislav Rojko, ČN naj bi začela poskusno obratovati še pred poletjem. Od letos namreč velja nova uredba, ki za večje sisteme, mednje se uvršča tudi radgonski, nekoliko zaostruje izhodne parametre iz čistilnih naprav in za izdajo uporabnega dovoljenja zahteva enoletno poskusno obratovanje. To bi pomenilo, da bi se na radgonski ČN poskusno obratovanje končalo predvidoma šele sredi leta 2016, za uspešno črpanje evropskih kohezijskih sredstev pa se mora končati pred iztekom letošnjega leta.
„Takrat je zadnji rok, ko moramo imeti - in tudi bomo imeli - ČN končano do točke, da bo zanjo izdano uporabno dovoljenje. Kljub vsemu predpisov ne bomo zaobšli, bomo pa vendarle morali, ne glede na morda malo skrajšano poskusno obratovanje ČN, imeti v štirih desetdnevnih intervalih na izhodni strani ČN parametre v predpisanih mejah. Voda, ki bo iztekala iz ČN, bo torej v teh intervalih morala biti takšna, da njen izpust v okolje ne bo škodljiv, v tem primeru lahko uporabno dovoljenje dobimo tudi prej. Imamo vsa zagotovila ministrstva za okolje, da to lahko naredimo na način, kot smo si zamislili", pravi župan Rojko, ki dodaja, da bi največja težava bila, če med poskusnim obratovanjem ne bi imeli dovolj materiala za obdelavo. Treba je namreč, da bi zahtevane parametre dosegli, zagotoviti dovolj veliko količino odpadne vode, to pomeni okrog 60 litrov na sekundo pretoka v ČN.
V okoljskih pogojih sicer „malce nerodno piše, da moramo imeti ob začetku poskusnega obratovanja na ČN priključen ves sistem, vendar imamo v investicijskem elaboratu zapisano, da bomo to storili v petih letih. Nemogoče je priključiti vse uporabnike, saj bo treba izvesti še hišne priključke. Ponekod bo to šlo z lahkoto, zlasti v najbolj strnjenih naseljih, kjer je sistem že urejen tako daleč, da bo potreben le preklop iztoka, ki zdaj teče neprečiščen v reko Muro, v novi sistem. To naj bi po zagotovilih izvajalcev zadoščalo, da bo rezultat na izhodni strani ustrezen za pridobitev uporabnega dovoljenja. Gre za zelo sodobno ČN, katere zmogljivost bo 8800 populacijskih enot. Skupni stroški projekta so skoraj 11,9 milijona evrov. Iz evropskega kohezijskega sklada je občina pridobila 7,5 milijona evrov, ostalo zagotovita država in občina. Slednja se mora za projekt zadolžiti. Trenutno se zatika pri denarju, ki ga nakazuje država, izvajalec mora nanj namreč čakati. Tega je danes za nekaj čez 1,2 milijona evrov. Toliko smo v tem trenutku dolžni izvajalcu, nam pa država", pravi Rojko, ki se zaveda, da bodo do konca leta, ko se projekt izteče, morale vse obveznosti do izvajalca biti poravnane.
Občina bo sicer ČN dala v upravljanje javnemu komunalnemu podjetju Komunala Radgona, kjer si bodo prej ogledali delovanje podobnih sistemov po Sloveniji. Na občini pričakujejo, da bo takšno upravljanje stroškovno ugodnejše, kot če bi iskali upravljavca z javnim razpisom. Kot rečeno, dela v okviru prestavitve potoka Hercegovščak in izgradnja platoja za ČN so skoraj končana. Izvajalec mora izvesti le še rekonstrukcijo obstoječega prepusta na potoku Hercegovščak in dokončati zasaditvena dela v skladu s krajnskim načrtom. Ta dela bodo izvedena v letu 2015. Dostopna cesta do centralne ČN bo asfaltirana do konca marca 2015. Izvajalec je do konca januarja 2015 izvedel konstrukcijski nasip do zgornjega ustroja, položil komunalne vode in izvedel prepuste. Objekt ČN je torej gradbeno v zaključni fazi. Izvedena so v glavnem vsa gradbena dela, trenutno se izvajajo keramičarska in slikopleskarska dela v upravnem delu, zaključujejo se fasaderska dela. Za dokončanje vseh del na tem sklopu projekta bo potrebo dokončati še elektro dela in montirati strojno opremo.
V okviru izgradnje objektov na kanalizaciji so že izgrajeni zadrževalni bazen ZBO4, regulacijski objekt RO1 in regulacijski objekt RO3 z razbremenilnikom ter izlivnim kanalom v reko Muro. V januarju 2015 je izvajalec pričel z izgradnjo zadrževalnega bazena ZBO4, volumna 300 m3, v okviru katerega je bil izveden izkop gradbene jame, tesarska dela ter betonarska in železokrivska dela. V sklopu regulacijskega objekta RO3 z razbremenilnikom RO3 se je izvedel strojni izkop in planiranje gradbene jame, tesarska dela in železokrivska dela. Predviden zaključek del na čistilni napravi je april 2015, zaključek poskusnega obratovanja čistilne naprave pa december 2015. Tudi tlačna kanalizacija je že izgrajena, izgraditi je potrebno le še nekaj metrov gravitacijske kanalizacije in zaključiti strojne in elektro inštalacije za črpališča Č1, Č4 in Č6. V januarju 2015 je izvajalec tako končal z izgradnjo okrog 98 odstotkov celotnega kanalizacijskega sistema, kar pomeni 8.918 metrov od skupnih 9.074,50 metrov.
Vrednost celotnega projekta znaša 11.860.566,00 evrov in ga delno financira RS, delno Kohezijski sklad EU v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih voda«, delno pa ga bo financirala Občina Gornja Radgona. Vladimir Mauko, vodja Oddelka za javno infrastrukturo in razvojne zadeve v Občinski upravi Gornja Radgona pa je spregovoril o tem koliko bodo plačali občani. Cena priključkov na novi kanalizacijski sistem, ki jo bodo plačali občani, namreč še ni znana, prav tako še nista določeni vrednosti omrežnina in odvajanja odpadne vode. „V radgonski občinski upravi pripravljamo simulacije stroškov z namenom, da bi občane čim manj finančno obremenili. Moramo pa zadeve temeljito preučiti, tudi primerjati z drugimi občinami, ki že imajo izkušnje s takšnimi sistemi", je še povedal Vladimir Mauko.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Investicija vredna 12 milijonov, koliko bodo prispevali občani?