Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Investicija vredna 12 milijonov, koliko bodo prispevali občani?

 

Gradnja kanalizacijskega omrežja in nove ČN je v zaključni fazi

Čistilna napravaGlede na to, da se končuje največja investicija v Gornji Radgoni zadnjih let, če ne sploh, gradnja nove čistilne naprave (ČN) in kanalizacijskega omrežja, je občinsko vodstvo, na čelu z županom Stanislavom Rojkom in podžupanom Robertom Žinkovičem, na posebni tiskovni konferenci spregovorilo o narejenem ter o tistem, kar je še potrebno postoriti. Tako naj bi se kmalu začelo že poskusno obratovanje nove ČN, v okviru gradnje le-te, pa je potekala tudi gradnja dobrih devetih kilometrov kanalizacijskega omrežja. Celotna gradnja je skoraj zaključena, potrebno je le še asfaltirati nekaj cestnih odsekov na trasah posameznih kanalov in opraviti še nekaj manjših del. Na ČN osrednja dela še potekajo, gre za enoetažni objekt, v katerem bodo prostori za strojno zgoščevanje blata, kompresorsko postajo, elektroagregat, delavnico, skladišče, laboratorij, upravni in še nekateri drugi prostori. „Veseli me, da se projekt izvaja po načrtih in terminskih planih, saj je na to vezano tudi sofinanciranje projekta. Z zaključkom projekta bomo tako uresničili naš cilj in namen, da storimo vse za ohranitev narave in s tem poskrbimo za uspešnejši razvoj celotne regije", je med drugim dejal župan Rojko.

Na ČN bodo priključili ves kanalizacijski sistem - tistega starejšega, katerega posamezne odseke so zgradili v preteklosti, in novega. Za ves sistem bo treba pridobiti enotno uporabno dovoljenje, kar bo mogoče šele takrat, ko bo izveden tehnični prevzem in bo sistem skupaj s ČN začel obratovati, na izhodni strani ČN pa bodo morali biti parametri v dovoljenih mejah. Kot je pojasnil župan Stanislav Rojko, ČN naj bi začela poskusno obratovati še pred poletjem. Od letos namreč velja nova uredba, ki za večje sisteme, mednje se uvršča tudi radgonski, nekoliko zaostruje izhodne parametre iz čistilnih naprav in za izdajo uporabnega dovoljenja zahteva enoletno poskusno obratovanje. To bi pomenilo, da bi se na radgonski ČN poskusno obratovanje končalo predvidoma šele sredi leta 2016, za uspešno črpanje evropskih kohezijskih sredstev pa se mora končati pred iztekom letošnjega leta.
„Takrat je zadnji rok, ko moramo imeti - in tudi bomo imeli - ČN končano do točke, da bo zanjo izdano uporabno dovoljenje. Kljub vsemu predpisov ne bomo zaobšli, bomo pa vendarle morali, ne glede na morda malo skrajšano poskusno obratovanje ČN, imeti v štirih desetdnevnih intervalih na izhodni strani ČN parametre v predpisanih mejah. Voda, ki bo iztekala iz ČN, bo torej v teh intervalih morala biti takšna, da njen izpust v okolje ne bo škodljiv, v tem primeru lahko uporabno dovoljenje dobimo tudi prej. Imamo vsa zagotovila ministrstva za okolje, da to lahko naredimo na način, kot smo si zamislili", pravi župan Rojko, ki dodaja, da bi največja težava bila, če med poskusnim obratovanjem ne bi imeli dovolj materiala za obdelavo. Treba je namreč, da bi zahtevane parametre dosegli, zagotoviti dovolj veliko količino odpadne vode, to pomeni okrog 60 litrov na sekundo pretoka v ČN.
V okoljskih pogojih sicer „malce nerodno piše, da moramo imeti ob začetku poskusnega obratovanja na ČN priključen ves sistem, vendar imamo v investicijskem elaboratu zapisano, da bomo to storili v petih letih. Nemogoče je priključiti vse uporabnike, saj bo treba izvesti še hišne priključke. Ponekod bo to šlo z lahkoto, zlasti v najbolj strnjenih naseljih, kjer je sistem že urejen tako daleč, da bo potreben le preklop iztoka, ki zdaj teče neprečiščen v reko Muro, v novi sistem. To naj bi po zagotovilih izvajalcev zadoščalo, da bo rezultat na izhodni strani ustrezen za pridobitev uporabnega dovoljenja. Gre za zelo sodobno ČN, katere zmogljivost bo 8800 populacijskih enot. Skupni stroški projekta so skoraj 11,9 milijona evrov. Iz evropskega kohezijskega sklada je občina pridobila 7,5 milijona evrov, ostalo zagotovita država in občina. Slednja se mora za projekt zadolžiti. Trenutno se zatika pri denarju, ki ga nakazuje država, izvajalec mora nanj namreč čakati. Tega je danes za nekaj čez 1,2 milijona evrov. Toliko smo v tem trenutku dolžni izvajalcu, nam pa država", pravi Rojko, ki se zaveda, da bodo do konca leta, ko se projekt izteče, morale vse obveznosti do izvajalca biti poravnane.
Občina bo sicer ČN dala v upravljanje javnemu komunalnemu podjetju Komunala Radgona, kjer si bodo prej ogledali delovanje podobnih sistemov po Sloveniji. Na občini pričakujejo, da bo takšno upravljanje stroškovno ugodnejše, kot če bi iskali upravljavca z javnim razpisom. Kot rečeno, dela v okviru prestavitve potoka Hercegovščak in izgradnja platoja za ČN so skoraj končana. Izvajalec mora izvesti le še rekonstrukcijo obstoječega prepusta na potoku Hercegovščak in dokončati zasaditvena dela v skladu s krajnskim načrtom. Ta dela bodo izvedena v letu 2015. Dostopna cesta do centralne ČN bo asfaltirana do konca marca 2015. Izvajalec je do konca januarja 2015 izvedel konstrukcijski nasip do zgornjega ustroja, položil komunalne vode in izvedel prepuste. Objekt ČN je torej gradbeno v zaključni fazi. Izvedena so v glavnem vsa gradbena dela, trenutno se izvajajo keramičarska in slikopleskarska dela v upravnem delu, zaključujejo se fasaderska dela. Za dokončanje vseh del na tem sklopu projekta bo potrebo dokončati še elektro dela in montirati strojno opremo.
V okviru izgradnje objektov na kanalizaciji so že izgrajeni zadrževalni bazen ZBO4, regulacijski objekt RO1 in regulacijski objekt RO3 z razbremenilnikom ter izlivnim kanalom v reko Muro. V januarju 2015 je izvajalec pričel z izgradnjo zadrževalnega bazena ZBO4, volumna 300 m3, v okviru katerega je bil izveden izkop gradbene jame, tesarska dela ter betonarska in železokrivska dela. V sklopu regulacijskega objekta RO3 z razbremenilnikom RO3 se je izvedel strojni izkop in planiranje gradbene jame, tesarska dela in železokrivska dela. Predviden zaključek del na čistilni napravi je april 2015, zaključek poskusnega obratovanja čistilne naprave pa december 2015. Tudi tlačna kanalizacija je že izgrajena, izgraditi je potrebno le še nekaj metrov gravitacijske kanalizacije in zaključiti strojne in elektro inštalacije za črpališča Č1, Č4 in Č6. V januarju 2015 je izvajalec tako končal z izgradnjo okrog 98 odstotkov celotnega kanalizacijskega sistema, kar pomeni 8.918 metrov od skupnih 9.074,50 metrov.
Vrednost celotnega projekta znaša 11.860.566,00 evrov in ga delno financira RS, delno Kohezijski sklad EU v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih voda«, delno pa ga bo financirala Občina Gornja Radgona. Vladimir Mauko, vodja Oddelka za javno infrastrukturo in razvojne zadeve v Občinski upravi Gornja Radgona pa je spregovoril o tem koliko bodo plačali občani. Cena priključkov na novi kanalizacijski sistem, ki jo bodo plačali občani, namreč še ni znana, prav tako še nista določeni vrednosti omrežnina in odvajanja odpadne vode. „V radgonski občinski upravi pripravljamo simulacije stroškov z namenom, da bi občane čim manj finančno obremenili. Moramo pa zadeve temeljito preučiti, tudi primerjati z drugimi občinami, ki že imajo izkušnje s takšnimi sistemi", je še povedal Vladimir Mauko.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Investicija vredna 12 milijonov, koliko bodo prispevali občani?