Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Investicija vredna 12 milijonov, koliko bodo prispevali občani?

 

Gradnja kanalizacijskega omrežja in nove ČN je v zaključni fazi

Čistilna napravaGlede na to, da se končuje največja investicija v Gornji Radgoni zadnjih let, če ne sploh, gradnja nove čistilne naprave (ČN) in kanalizacijskega omrežja, je občinsko vodstvo, na čelu z županom Stanislavom Rojkom in podžupanom Robertom Žinkovičem, na posebni tiskovni konferenci spregovorilo o narejenem ter o tistem, kar je še potrebno postoriti. Tako naj bi se kmalu začelo že poskusno obratovanje nove ČN, v okviru gradnje le-te, pa je potekala tudi gradnja dobrih devetih kilometrov kanalizacijskega omrežja. Celotna gradnja je skoraj zaključena, potrebno je le še asfaltirati nekaj cestnih odsekov na trasah posameznih kanalov in opraviti še nekaj manjših del. Na ČN osrednja dela še potekajo, gre za enoetažni objekt, v katerem bodo prostori za strojno zgoščevanje blata, kompresorsko postajo, elektroagregat, delavnico, skladišče, laboratorij, upravni in še nekateri drugi prostori. „Veseli me, da se projekt izvaja po načrtih in terminskih planih, saj je na to vezano tudi sofinanciranje projekta. Z zaključkom projekta bomo tako uresničili naš cilj in namen, da storimo vse za ohranitev narave in s tem poskrbimo za uspešnejši razvoj celotne regije", je med drugim dejal župan Rojko.

Na ČN bodo priključili ves kanalizacijski sistem - tistega starejšega, katerega posamezne odseke so zgradili v preteklosti, in novega. Za ves sistem bo treba pridobiti enotno uporabno dovoljenje, kar bo mogoče šele takrat, ko bo izveden tehnični prevzem in bo sistem skupaj s ČN začel obratovati, na izhodni strani ČN pa bodo morali biti parametri v dovoljenih mejah. Kot je pojasnil župan Stanislav Rojko, ČN naj bi začela poskusno obratovati še pred poletjem. Od letos namreč velja nova uredba, ki za večje sisteme, mednje se uvršča tudi radgonski, nekoliko zaostruje izhodne parametre iz čistilnih naprav in za izdajo uporabnega dovoljenja zahteva enoletno poskusno obratovanje. To bi pomenilo, da bi se na radgonski ČN poskusno obratovanje končalo predvidoma šele sredi leta 2016, za uspešno črpanje evropskih kohezijskih sredstev pa se mora končati pred iztekom letošnjega leta.
„Takrat je zadnji rok, ko moramo imeti - in tudi bomo imeli - ČN končano do točke, da bo zanjo izdano uporabno dovoljenje. Kljub vsemu predpisov ne bomo zaobšli, bomo pa vendarle morali, ne glede na morda malo skrajšano poskusno obratovanje ČN, imeti v štirih desetdnevnih intervalih na izhodni strani ČN parametre v predpisanih mejah. Voda, ki bo iztekala iz ČN, bo torej v teh intervalih morala biti takšna, da njen izpust v okolje ne bo škodljiv, v tem primeru lahko uporabno dovoljenje dobimo tudi prej. Imamo vsa zagotovila ministrstva za okolje, da to lahko naredimo na način, kot smo si zamislili", pravi župan Rojko, ki dodaja, da bi največja težava bila, če med poskusnim obratovanjem ne bi imeli dovolj materiala za obdelavo. Treba je namreč, da bi zahtevane parametre dosegli, zagotoviti dovolj veliko količino odpadne vode, to pomeni okrog 60 litrov na sekundo pretoka v ČN.
V okoljskih pogojih sicer „malce nerodno piše, da moramo imeti ob začetku poskusnega obratovanja na ČN priključen ves sistem, vendar imamo v investicijskem elaboratu zapisano, da bomo to storili v petih letih. Nemogoče je priključiti vse uporabnike, saj bo treba izvesti še hišne priključke. Ponekod bo to šlo z lahkoto, zlasti v najbolj strnjenih naseljih, kjer je sistem že urejen tako daleč, da bo potreben le preklop iztoka, ki zdaj teče neprečiščen v reko Muro, v novi sistem. To naj bi po zagotovilih izvajalcev zadoščalo, da bo rezultat na izhodni strani ustrezen za pridobitev uporabnega dovoljenja. Gre za zelo sodobno ČN, katere zmogljivost bo 8800 populacijskih enot. Skupni stroški projekta so skoraj 11,9 milijona evrov. Iz evropskega kohezijskega sklada je občina pridobila 7,5 milijona evrov, ostalo zagotovita država in občina. Slednja se mora za projekt zadolžiti. Trenutno se zatika pri denarju, ki ga nakazuje država, izvajalec mora nanj namreč čakati. Tega je danes za nekaj čez 1,2 milijona evrov. Toliko smo v tem trenutku dolžni izvajalcu, nam pa država", pravi Rojko, ki se zaveda, da bodo do konca leta, ko se projekt izteče, morale vse obveznosti do izvajalca biti poravnane.
Občina bo sicer ČN dala v upravljanje javnemu komunalnemu podjetju Komunala Radgona, kjer si bodo prej ogledali delovanje podobnih sistemov po Sloveniji. Na občini pričakujejo, da bo takšno upravljanje stroškovno ugodnejše, kot če bi iskali upravljavca z javnim razpisom. Kot rečeno, dela v okviru prestavitve potoka Hercegovščak in izgradnja platoja za ČN so skoraj končana. Izvajalec mora izvesti le še rekonstrukcijo obstoječega prepusta na potoku Hercegovščak in dokončati zasaditvena dela v skladu s krajnskim načrtom. Ta dela bodo izvedena v letu 2015. Dostopna cesta do centralne ČN bo asfaltirana do konca marca 2015. Izvajalec je do konca januarja 2015 izvedel konstrukcijski nasip do zgornjega ustroja, položil komunalne vode in izvedel prepuste. Objekt ČN je torej gradbeno v zaključni fazi. Izvedena so v glavnem vsa gradbena dela, trenutno se izvajajo keramičarska in slikopleskarska dela v upravnem delu, zaključujejo se fasaderska dela. Za dokončanje vseh del na tem sklopu projekta bo potrebo dokončati še elektro dela in montirati strojno opremo.
V okviru izgradnje objektov na kanalizaciji so že izgrajeni zadrževalni bazen ZBO4, regulacijski objekt RO1 in regulacijski objekt RO3 z razbremenilnikom ter izlivnim kanalom v reko Muro. V januarju 2015 je izvajalec pričel z izgradnjo zadrževalnega bazena ZBO4, volumna 300 m3, v okviru katerega je bil izveden izkop gradbene jame, tesarska dela ter betonarska in železokrivska dela. V sklopu regulacijskega objekta RO3 z razbremenilnikom RO3 se je izvedel strojni izkop in planiranje gradbene jame, tesarska dela in železokrivska dela. Predviden zaključek del na čistilni napravi je april 2015, zaključek poskusnega obratovanja čistilne naprave pa december 2015. Tudi tlačna kanalizacija je že izgrajena, izgraditi je potrebno le še nekaj metrov gravitacijske kanalizacije in zaključiti strojne in elektro inštalacije za črpališča Č1, Č4 in Č6. V januarju 2015 je izvajalec tako končal z izgradnjo okrog 98 odstotkov celotnega kanalizacijskega sistema, kar pomeni 8.918 metrov od skupnih 9.074,50 metrov.
Vrednost celotnega projekta znaša 11.860.566,00 evrov in ga delno financira RS, delno Kohezijski sklad EU v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih voda«, delno pa ga bo financirala Občina Gornja Radgona. Vladimir Mauko, vodja Oddelka za javno infrastrukturo in razvojne zadeve v Občinski upravi Gornja Radgona pa je spregovoril o tem koliko bodo plačali občani. Cena priključkov na novi kanalizacijski sistem, ki jo bodo plačali občani, namreč še ni znana, prav tako še nista določeni vrednosti omrežnina in odvajanja odpadne vode. „V radgonski občinski upravi pripravljamo simulacije stroškov z namenom, da bi občane čim manj finančno obremenili. Moramo pa zadeve temeljito preučiti, tudi primerjati z drugimi občinami, ki že imajo izkušnje s takšnimi sistemi", je še povedal Vladimir Mauko.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Investicija vredna 12 milijonov, koliko bodo prispevali občani?