Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Jesen življenja med vinorodnimi goricami!

 

Zlato poroko sta obhajala zakonca Leopoldina in Anton Belna

Zlata poroka BelnaTudi v teh, že nekoliko bolj mrzlih in turobnih jesenskih dneh, ko so kleti, kašče, seniki, 'špajze' in druge shrambe polni kmetijskih in drugih dobrot, se še posebej dobro prileže kakšna slovesnost ali praznovanje.

In sem sodijo tudi visoki okrogli jubileji skupnega življenja zakonskih parov, ki jih je prav v tem času nekako največ. Nekoč je namreč veljalo nepisano pravilo, da, ko je bilo na kmetih opravljena večina jesenskega dela, ko so bili pospravljeni sadovi narave, je bil čas za poroke. In tako sta se v pozni jeseni pred natanko 50 leti, poročila tudi Leopoldina in Anton Belna iz Aženskega Vrha nad Gornjo Radgono, ki sta tako te dni obeležila zlato poroko. Vse življenje, ne le skupnih petdeset let, sta prebila med vinorodnimi goricami, kjer uživata tudi jesen življenja. Rojena sta bila v Policah, kjer sta se že mlada zaljubila, sedaj pa sta v sosednji vasici Aženski Vrh.

Leta 1939 (18.10) rojena Leopoldina, in dobro leto dni (29.3.1938) starejši Anton, sta si obljubila zvestobo davnega leta 1961. Zgodilo se je le nekaj dni pred praznikom vseh svetih, 28. oktobra 1961, in ljubezen dveh trdoživih in vedno skromnih domačinov iz Slovenskih vinorodnih goric, je bila tako trdna, da je nič ni moglo razdreti niti v najtežjih časih njunega plodnega življenja. Poldika, kot mnogi poznajo Leopoldino Belna je v mladosti kakšnih deset let bila zaposlena v takratnem Kmetijskem kombinatu Radgona. Pozneje, ko so prišli otroci, se je posvetila malčkom, gospodinjstvu in tudi živinoreji. Danes prejema skromno državno pokojnino. Njen mož Anton je ves delovni staž prebil v Kmetijskem kombinatu ter njegovem nasledniku Radgonskim goricam. Najprej je bil delavec, nato traktorist, pred petnajstimi leti pa se je upokojil.

Prav v vinogradništvu, kjer sta delala zlatoporočenca, sta zaposlena tudi sina – dvojčka Tonč in Franc, hčerka Majda pa je kuharica. Trije otroci so jima rodili šest vnukov, slednji pa še dva pravnuka. Najbližji svojci, otroci in vnuki ter še nekaj sosedov se je zbralo na skromni, a zato prisrčni zlati gostiji, ki je potekala kar na domu zlatoporočencev, ki živita skupaj s hčerko Majdo in vnukom Davidom. Sin Franci z družino je prvi sosed, sin Tonč pa je z družino na Janževem Vrhu. Še pred veselim gostüvanjem so se vsi prisotni, pod vodstvom prič – snah Tatjane in Petre, zapeljali v dolino, v cerkev sv. Petra v Gornji Radgoni, kjer je domači župnik Franc Hozjan, ob lepi pridigi, blagoslovil čila in zadovoljna zlatoporočenca, ter jima zaželel še veliko zdravih let.

Med prijetnim druženjem in klepetom pri Belnovih na Aženskem Vrhu 2, smo slišali tudi kar nekaj zanimivih razmišljanj in resničnih življenjskih pridig. Žal pa tudi žalosten podatek, vsak tretji zakon v Sloveniji hitro razpade, Belnova pa sta uspela dočakati kar 50 skupnih let. Zakonska pot je sicer najlepša, hkrati pa tudi najtežja. Zato gotovo drži stara misel, da če greš na pot zmoli en očenaš, če greš na morje zmoli dva, če greš v zakon pa zmoli tri očenaše. Prav zanimiva bi bila knjiga v kateri bi lahko prebrali kaj vse sta si Leopoldina in Anton povedala v minuli skupni polovici stoletja. Tega sicer nihče ne piše, gotovo pa je, da so občasno potrebna tudi odpuščanja, predvsem pa obojestransko razumevanje in ljubezen, ki sta vedno spremljala zlatoporočenca Poldiko in Antona Belno...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Jesen življenja med vinorodnimi goricami!