Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Jesen življenja med vinorodnimi goricami!

 

Zlato poroko sta obhajala zakonca Leopoldina in Anton Belna

Zlata poroka BelnaTudi v teh, že nekoliko bolj mrzlih in turobnih jesenskih dneh, ko so kleti, kašče, seniki, 'špajze' in druge shrambe polni kmetijskih in drugih dobrot, se še posebej dobro prileže kakšna slovesnost ali praznovanje.

In sem sodijo tudi visoki okrogli jubileji skupnega življenja zakonskih parov, ki jih je prav v tem času nekako največ. Nekoč je namreč veljalo nepisano pravilo, da, ko je bilo na kmetih opravljena večina jesenskega dela, ko so bili pospravljeni sadovi narave, je bil čas za poroke. In tako sta se v pozni jeseni pred natanko 50 leti, poročila tudi Leopoldina in Anton Belna iz Aženskega Vrha nad Gornjo Radgono, ki sta tako te dni obeležila zlato poroko. Vse življenje, ne le skupnih petdeset let, sta prebila med vinorodnimi goricami, kjer uživata tudi jesen življenja. Rojena sta bila v Policah, kjer sta se že mlada zaljubila, sedaj pa sta v sosednji vasici Aženski Vrh.

Leta 1939 (18.10) rojena Leopoldina, in dobro leto dni (29.3.1938) starejši Anton, sta si obljubila zvestobo davnega leta 1961. Zgodilo se je le nekaj dni pred praznikom vseh svetih, 28. oktobra 1961, in ljubezen dveh trdoživih in vedno skromnih domačinov iz Slovenskih vinorodnih goric, je bila tako trdna, da je nič ni moglo razdreti niti v najtežjih časih njunega plodnega življenja. Poldika, kot mnogi poznajo Leopoldino Belna je v mladosti kakšnih deset let bila zaposlena v takratnem Kmetijskem kombinatu Radgona. Pozneje, ko so prišli otroci, se je posvetila malčkom, gospodinjstvu in tudi živinoreji. Danes prejema skromno državno pokojnino. Njen mož Anton je ves delovni staž prebil v Kmetijskem kombinatu ter njegovem nasledniku Radgonskim goricam. Najprej je bil delavec, nato traktorist, pred petnajstimi leti pa se je upokojil.

Prav v vinogradništvu, kjer sta delala zlatoporočenca, sta zaposlena tudi sina – dvojčka Tonč in Franc, hčerka Majda pa je kuharica. Trije otroci so jima rodili šest vnukov, slednji pa še dva pravnuka. Najbližji svojci, otroci in vnuki ter še nekaj sosedov se je zbralo na skromni, a zato prisrčni zlati gostiji, ki je potekala kar na domu zlatoporočencev, ki živita skupaj s hčerko Majdo in vnukom Davidom. Sin Franci z družino je prvi sosed, sin Tonč pa je z družino na Janževem Vrhu. Še pred veselim gostüvanjem so se vsi prisotni, pod vodstvom prič – snah Tatjane in Petre, zapeljali v dolino, v cerkev sv. Petra v Gornji Radgoni, kjer je domači župnik Franc Hozjan, ob lepi pridigi, blagoslovil čila in zadovoljna zlatoporočenca, ter jima zaželel še veliko zdravih let.

Med prijetnim druženjem in klepetom pri Belnovih na Aženskem Vrhu 2, smo slišali tudi kar nekaj zanimivih razmišljanj in resničnih življenjskih pridig. Žal pa tudi žalosten podatek, vsak tretji zakon v Sloveniji hitro razpade, Belnova pa sta uspela dočakati kar 50 skupnih let. Zakonska pot je sicer najlepša, hkrati pa tudi najtežja. Zato gotovo drži stara misel, da če greš na pot zmoli en očenaš, če greš na morje zmoli dva, če greš v zakon pa zmoli tri očenaše. Prav zanimiva bi bila knjiga v kateri bi lahko prebrali kaj vse sta si Leopoldina in Anton povedala v minuli skupni polovici stoletja. Tega sicer nihče ne piše, gotovo pa je, da so občasno potrebna tudi odpuščanja, predvsem pa obojestransko razumevanje in ljubezen, ki sta vedno spremljala zlatoporočenca Poldiko in Antona Belno...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Jesen življenja med vinorodnimi goricami!