Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Jesen življenja med vinorodnimi goricami!

 

Zlato poroko sta obhajala zakonca Leopoldina in Anton Belna

Zlata poroka BelnaTudi v teh, že nekoliko bolj mrzlih in turobnih jesenskih dneh, ko so kleti, kašče, seniki, 'špajze' in druge shrambe polni kmetijskih in drugih dobrot, se še posebej dobro prileže kakšna slovesnost ali praznovanje.

In sem sodijo tudi visoki okrogli jubileji skupnega življenja zakonskih parov, ki jih je prav v tem času nekako največ. Nekoč je namreč veljalo nepisano pravilo, da, ko je bilo na kmetih opravljena večina jesenskega dela, ko so bili pospravljeni sadovi narave, je bil čas za poroke. In tako sta se v pozni jeseni pred natanko 50 leti, poročila tudi Leopoldina in Anton Belna iz Aženskega Vrha nad Gornjo Radgono, ki sta tako te dni obeležila zlato poroko. Vse življenje, ne le skupnih petdeset let, sta prebila med vinorodnimi goricami, kjer uživata tudi jesen življenja. Rojena sta bila v Policah, kjer sta se že mlada zaljubila, sedaj pa sta v sosednji vasici Aženski Vrh.

Leta 1939 (18.10) rojena Leopoldina, in dobro leto dni (29.3.1938) starejši Anton, sta si obljubila zvestobo davnega leta 1961. Zgodilo se je le nekaj dni pred praznikom vseh svetih, 28. oktobra 1961, in ljubezen dveh trdoživih in vedno skromnih domačinov iz Slovenskih vinorodnih goric, je bila tako trdna, da je nič ni moglo razdreti niti v najtežjih časih njunega plodnega življenja. Poldika, kot mnogi poznajo Leopoldino Belna je v mladosti kakšnih deset let bila zaposlena v takratnem Kmetijskem kombinatu Radgona. Pozneje, ko so prišli otroci, se je posvetila malčkom, gospodinjstvu in tudi živinoreji. Danes prejema skromno državno pokojnino. Njen mož Anton je ves delovni staž prebil v Kmetijskem kombinatu ter njegovem nasledniku Radgonskim goricam. Najprej je bil delavec, nato traktorist, pred petnajstimi leti pa se je upokojil.

Prav v vinogradništvu, kjer sta delala zlatoporočenca, sta zaposlena tudi sina – dvojčka Tonč in Franc, hčerka Majda pa je kuharica. Trije otroci so jima rodili šest vnukov, slednji pa še dva pravnuka. Najbližji svojci, otroci in vnuki ter še nekaj sosedov se je zbralo na skromni, a zato prisrčni zlati gostiji, ki je potekala kar na domu zlatoporočencev, ki živita skupaj s hčerko Majdo in vnukom Davidom. Sin Franci z družino je prvi sosed, sin Tonč pa je z družino na Janževem Vrhu. Še pred veselim gostüvanjem so se vsi prisotni, pod vodstvom prič – snah Tatjane in Petre, zapeljali v dolino, v cerkev sv. Petra v Gornji Radgoni, kjer je domači župnik Franc Hozjan, ob lepi pridigi, blagoslovil čila in zadovoljna zlatoporočenca, ter jima zaželel še veliko zdravih let.

Med prijetnim druženjem in klepetom pri Belnovih na Aženskem Vrhu 2, smo slišali tudi kar nekaj zanimivih razmišljanj in resničnih življenjskih pridig. Žal pa tudi žalosten podatek, vsak tretji zakon v Sloveniji hitro razpade, Belnova pa sta uspela dočakati kar 50 skupnih let. Zakonska pot je sicer najlepša, hkrati pa tudi najtežja. Zato gotovo drži stara misel, da če greš na pot zmoli en očenaš, če greš na morje zmoli dva, če greš v zakon pa zmoli tri očenaše. Prav zanimiva bi bila knjiga v kateri bi lahko prebrali kaj vse sta si Leopoldina in Anton povedala v minuli skupni polovici stoletja. Tega sicer nihče ne piše, gotovo pa je, da so občasno potrebna tudi odpuščanja, predvsem pa obojestransko razumevanje in ljubezen, ki sta vedno spremljala zlatoporočenca Poldiko in Antona Belno...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Jesen življenja med vinorodnimi goricami!