Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Za varnost v prometu lahko največ naredimo sami

 

Za prometne nesreče je pogosto krivo prepričanje, da se nam ne more nič zgoditi

Prometna varnostV Gasilskem domu Gornja Radgona je potekalo nadvse zanimivo in aktualno predavanje povezano s prometno zakonodajo ter varnostjo v prometu. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Gornja Radgona je namreč, v sodelovanju z Združenjem šoferjev in avtomehanikov Gornja Radgona ter Policijsko upravo Murska Sobota, pripravil predavanje na temo: „Varnost v prometu". Svoje je po pozdravnem nagovoru predsednika ZŠAM, ki deluje od leta 1951 in trenutno šteje 132 članic in članov, Vlada Kovačiča, predvsem povedal policijski inšpektor na PU Murska Sobota, mag. Srečko Šteiner, ki je tudi odgovarjal na vprašanja poslušalcev, ki jih žal, kljub lepemu vremenu, ni bilo veliko, le kakšnih 40. Manjkalo je namreč več tako poklicnih voznikov, kot vseh drugih, saj je šlo za zelo aktualno problematiko, s katero se vsi vozniki vsakodnevno srečujemo. Žalostno je, da se predavanja udeležijo predvsem starejši vozniki, zraven pa ni tistih, ki najraje divjajo v prometu in ogrožajo sebe in druge.

Mag. Šteiner je prisotne med drugim seznanil, da se je v zadnjih letih, prometna varnost v Pomurju, ko gre za najhujše posledice, izboljšala, čemur je veliko prispevala izgradnja pomurske štiripasovnice, ki je nekoliko oddaljila promet iz naselij. V zadnjih petih letih, torej od 2010 do 2014, se je kljub temu na pomurskih prometnicah pripetilo skupaj 6.280 (največ leta 2011 – 1688, najmanj leta 2014 - 908) prometnih nesreč. Največ teh se je končalo z materialno škodo – 4.567 (2012 – 1.306, 2014 - 595), z lahkimi telesnimi poškodbami se je končalo 1.469 (2011 – 354, 2013 – 251) omenjenih nesreč, s hudimi telesnimi poškodbami je bilo obravnavanih 209 (2014 – 50, 2013 – 20) nesreč. V petih letih pa je v prometnih nesrečah v Pomurju umrlo 35 (2010 – 10, 2011 – 3) udeležencev, skupaj pa je v vseh omenjenih nesrečah sodelovalo 9.825 (2011 – 2.558, 2014 – 1.496) ljudi.
Poleg o prometno varnostnih razmerah, zakonu o prekrških in prometni zakonodaji sploh, je inšpektor Šteiner veliko pozornost namenil hitrosti v prometu, zasegu vozila, pridržanju voznika, prometnim nesrečam, pooblastilom in delu občinskih redarjev, odvzemu vozniškega dovoljenja, ter vožnji v eno in dvopasovnem krožnem križišču, kar še posebej povzroča mnogo preglavic, ne le starejšim, temveč tudi mlajšim voznikom. Ker pa je na pomurskih prometnicah veliko kmetijske mehanizacije, je Srečko Šteiner, ki je tudi odgovarjal na vprašanja udeležencev predavanja, kar nekaj časa namenil problematiki tistih, ki upravljajo kmetijske traktorje, motokultivatorje, kosilnice ter drugo kmetijsko mehanizacijo in priključke.
Ker vsak voznik najverjetneje pozna zakonodajo glede ustreznosti kmetijske mehanizacije, je zanimivo zapisati, da je od 1. januarja 2015, v uporabi obvezno označevanje počasnih vozil (do 40 km/h) s trikotnikom brez vogalov. Prav tako je zanimiva časovna omejitev prometa, saj v Sloveniji velja uredba o omejitvi prometa, ki omejuje promet traktorjev, motokultivatorjev, delovnih strojev in vprežnih vozil. Omejitve veljajo: ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih od 08. do 22. ure; v petek pred veliko nočjo od 14. do 22. ure; v času od zadnjega vikenda v mesecu junija do prvega vikenda v mesecu septembru (turistična sezona) tudi ob sobotah od 8. do 13. ure in nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih od 8. do 21. ure. Za počasna vozila, med katere sodi tudi kmetijska mehanizacija še posebej velja inšpektorjevo opozorilo o hitrosti. „Voznik ne sme brez upravičenega razloga voziti tako počasi, da bi oviral druge udeležence v cestnem prometu. Voznik vozila, ki vozi na čelu kolone z nižjo hitrostjo od največje dovoljene hitrosti in od hitrosti prometnega toka vozil na smernem vozišču, za katerim se nabere kolona vozil, se mora, če ga kolona ne more varno prehiteti, na prvem primernem kraju umakniti z vozišča in pustiti kolono vozil mimo...", je dejal Šteiner, ki je mimogrede povedal, da v zadnjem letu v Sloveniji, presenetljivo ni bilo bistvenih zakonskih sprememb na področju varnosti v prometu.
Predavatelj je spomnil, da se prometna varnost posebej izboljšuje po odprtju pomurske avtoceste, saj je v lanskem letu na območju Pomurja umrlo pet udeležencev v prometu, leta 2007, ko še ni bilo pomurskega avtocestnega kraka, pa jih je umrlo kar 28. Sicer pa so pomurski policisti v lanskem letu zasegli tudi 155 vozil, v glavnem starejših, ki so jih večinoma poslali v uničenje. Šteiner je posebej opozoril, da mora vsak, ki ima vozniško dovoljenje za kakokoli kategorijo sam spremljati, kdaj mu veljavnost slednjega poteče. Namreč vsak, ki po preteku veljavnosti dovoljenja upravlja vozilo se smatra kot, da vozi brez dovoljenja in je tako tudi podvržen sankcijam, torej tudi odvzemu vozila. Upravne enote namreč nimajo pooblastil, da bi v zvezi z iztekom dovoljenja, lastnike o tem opozarjale...
Vsi vozniki, ki se tokratnega predavanja niso uspeli udeležiti, bodo imeli novo možnost. Podobno predavanje bo namreč v petek, 6. marca v Domu starejših občanov Gornja Radgona. Pripravlja ga Društvo voznic – Jeklene Magnolije, v sodelovanju z Avto šolo Busko Murska Sobota, in čeprav predsednica društva Nina Žgur na predavanje vabi predvsem starejše voznike, so vsekakor dobrodošli vsi, ki to želijo.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Za varnost v prometu lahko največ naredimo sami