Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pomurci bodo pogosteje umirali!

( 1 Ocena ) 

Reorganizacija mreže NMP bo prizadela tudi prebivalce Pomurja

ZD RadgonaNe le na Gorenjskem, Dolenjskem in v Podravju, temveč povsod po državi, torej tudi na njenem skrajnjem severovzhodu, v Pomurju, mnoge državljane močno razburja najnovejši bum okrog reorganizacije Nujne medicinske pomoči (NMP) v Sloveniji. In poleg bolnikov, ki so vezani na zdravstvena domova v Lendavi in Ljutomeru, bo predvidena reorganizacija močno prizadela tudi uporabnike storitev ZD Gornja Radgona, torej prebivalce občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici.

Seveda niso na boljšem niti prebivalci Goričkega, ki so prav tako močno oddaljeni od Murske Sobote in Rakičana. Po zaenkrat neuradnih informacijah, je namreč predvideno, da bodo omenjeni zdravstveni domovi, po polnoči, ob vikendih in praznikih zaprti, in bodo vsi, ki lahko sami poiščejo zdravniško pomoč šli v novi in sodoben Urgentni center v Rakičanu, tiste hujše bolne pa naj bi tja odpeljalo reševalno vozilo.
Vsekakor, ne bolniki in ne zaposleni v zdravstvu nimajo nič proti spremembam in reorganizaciji, enako tudi pozdravljajo ustanavljanje sodobnih urgentnih centrov, ki bodo nedvomno izboljšali kvaliteto uporabnikom, ki bodo iskali kakršnokoli pomoč tako v predbolnišničnem okolju, kot nadaljevanje nujne obravnave v bolnišnici. A, po prepričanju mnogi potencialnih bolnikov v Prekmurju, Prlekiji in Slovenskih goricah, ki tangirajo na urgentni center murskosoboške bolnišnice v Rakičanu, si je pač nekdo na ministrstvu za zdravje „zamislil, kako bi privarčevali kakšen evro" in tukaj ni druge kot njegovo idejo realizirati, kot pravi nekdanji radgonski podžupan Vinko Rous. Ta isti idejni vodja reorganizacije pa naj nikoli ne bi obiskal kakšne skupine potencialnih pacientov, najbrž niti na zemljevidu ni pogledal oddaljenosti posamičnih krajev od prihodnjega UC.
Tudi Slavica Mencinger, dipl. med. sestra, sicer vodja NMP za področje ZN v ZD Gornja Radgona, še zdaleč nima nič proti spremembam in reorganizaciji, še zlasti proti posodabljanju in izboljšavi nujne medicinske pomoči, kljub temu pa... „Skrbi me kot vodjo in izvajalko službe NMP in nenazadnje kot prebivalko te lokalne skupnosti, kaj se bo zgodilo z nami in seveda z našimi uporabniki. Ves čas se poudarja, da bo z reorganizacijo izboljšana dostopnost in oskrba vseh prebivalcev. Hkrati pa se sliši, da se bodo zapirali zdravstveni domovi, da bodo naši zdravniki šli dežurat v urgentni center itd. Da bomo medicinske sestre in zdravstveni tehniki reševalci nekak "satelitski tim", ki bo na domačem terenu prevzel nujne reševalne prevoze in kot prvi posredovalci nenadno obolelim in poškodovanim, da ne grem v podrobnosti. Seveda bo o tem kdo bo šel na teren v naši lokalni skupnosti odločal dispečer, ki bo na podlagi telefonskega klica poslal na mesto dogodka samo »tako imenovani satelitski tim«, torej zdravstvenega reševalca s spremljevalcem, medicinsko sestro ali zdravstvenega tehnika. Če bo presodil, bo hkrati poslal na teren ekipo iz Rakičana, ki bo imela v avtomobilu tudi zdravnika. Včasih se bo zgodilo, da bo zdravnika naknadno zahtevala ekipa, ko bo prišla na mesto dogodka...", razlaga Mencingerjeva.
Sama si ne upa niti predstavljati, kaj to pomeni glede na dostopni čas do nenadno in hudo zbolelega ali poškodovanega občana. Priti iz Rakičana v Grabe ali v Spodnjo Ščavnico ali pa priti iz Gornje Radgone, je razlika od 20 minut do pol ure. „Kaj pomeni vsaka minuta, ko gre za življenje, mislim da ni treba posebej pojasnjevati. Glede na to, da bi naj bila v bodoče samo dva klicna centra v državi, si niti ne upam pomisliti, kaj se bo dogajalo vsaj na začetku s podobnimi imeni krajev, nerazumljiv dialekt domačinov itd. Takšne izkušnje smo namreč imeli že pred kratkim, ko so ponoči zaprli dispečerski center v naši regiji in so nas dispečerji iz Maribora pošiljali tudi na naslove, ki z našo lokalno skupnostjo nimajo nič skupnega. Seveda so nekje drugje pričakovali ekipo, ki pa je zaradi takšnih situacij prišla večkrat precej pozneje, upam da ne prepozno", pravi Slavica Mencinger, in omenila še en pomemben dejavnik, ki govori v prid obstoječi organizaciji.
„Zdravniki in medicinske sestre poznamo večji del naših uporabnikov, njihovih težav in specifik. Poznamo teren in vemo kaj lahko kot ekipa ali tim pričakujemo eden od drugega. Vemo, da se s tem problemom ukvarja na MZZ ekipa priznanih strokovnjakov iz področja NMP, ki so nedvomno kompetentni. Tudi sodeč po njihovih izjavah, ki jih slišimo po medijih, se menda nimamo kaj bati, ker bo po novem mreža NMP, organizirana kot nikjer drugje na svetu. Če torej dobro razumem njihova zagotovila, bomo mi na periferiji po novem dobili okrepitev v smislu dodatnega zdravnika, ki bo specialist iz urgentne medicine in bo, kot tak razbremenil naše preobremenjene zdravnike, ki dejansko poleg svojega rednega dela in po njem še zagotavljajo vso urgenco na terenu in v ambulanti. Tega si seveda mi vsi in naši zdravniki že dolgo želimo, ampak je bila to le »pobožna želja«. Zdaj , ko je prisoten zloglasni ZUJF, pa seveda lahko samo sanjamo o tem...".
Podobno razmišlja tudi direktor ZD Gornja Radgona, Jože Primožič, dr. med., specialist infektolog, ki nam je povedal, da omenjena ustanova, ki stalno zaposluje 104 ljudi, med katerimi je približno četrtina zdravnikov in zobozdravnikov, trpi za kroničnim pomanjkanjem kadrov, zlasti medicinskih sester in tehnikov, ter reševalcev. Zaveda se, da je tukaj posegel zloglasni ZUJF, toda to ni najhuje kar je doletelo „periferijske" zdravstvene ustanove, temveč bo to najverjetneje nova načrtovana reorganizacija NMP. „Občani so zadovoljni z organizacijo zdravstvenih storitev na našem območju in ne vidim razloga za spremembe na tem področju, če pa nekdo drug misli, da je to potrebno, mi tukaj ne moremo nič. Koliko vem, bomo v mesecu marcu prejeli predloge in videnje ministrstva za zdravje, temu bo sledila javna razprava in usklajevanja, tako da bi z novim letom začeli po novem. NMP bo otežila življenje ljudem, ki so oddaljeni od Rakičana, in zato menimo, da tukaj ne bo nobene koristne racionalizacije in varčevanja. V času dežurstev so na preglede prišli tudi ljudje, ki mogoče niso potrebni nujne pomoči, a se je tako odkrila bolezen, toda sedaj teh pregledov ne bo in nihče zaradi tega ne bo šel v oddaljeni kraj. Z reorganizacijo bodo izgubili predvsem starejši ljudje, ki jim je vsak kilometer vožnje odveč, da ne govorimo o najnujnejših primerih, bodisi v primeru poškodb ali bolezni. Izguba vsake sekunde je lahko tragična. Ob vsem tem bo potrebno počakati sporočilo ministrstva. Mi smo na preži in menim, da bo potrebno nemudoma stopiti skupaj z občinami - soustanoviteljicami in zaščititi bolnike", in je prepričan, da bi morali dobro razmisliti ter v naši državi ponuditi nekaj novega, ko bo to koristilo državljanom, ne pa, da se nekaj uvaja samo zato, da je novo. Direktor Primožič je prav tako prepričan, da imajo v ZD Radgona usposobljene ekipe NMP, ki so v vsakem trenutku sposobne pomagati državljanom, tako v ambulanti kot na periferiji. Sedaj pa se sprašuje kako bo pozneje z reorganizacijo, ko bo potrebno iz Rakičana pošiljati enoto od madžarske in hrvaške meje, vse tja do Trat blizu Šentilja. Po drugi strani je zadovoljen, da imajo v domačem ZD vedno več specialističnih in referenčnih ambulant, kar pomeni, da je vse skupaj vse bližje občanom.
Tudi župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko odločno nasprotuje vsakršnemu posegu v pravice občanov. „Storili bomo vse, da se kvaliteta življenja naših občanov ne bi znižala, na nobenem področju, torej tudi pri zdravju. Tistim, ki to skušajo spremeniti predlagam, da se postavijo v kožo svojcev morebitnih bolnikov, ki bodo zaradi zamude pri nudenju nujne pomoči, imeli posledice in, bog ne daj, smrt", pravi Rojko, ki je prepričan, da deli tudi mnenje svojih kolegov iz ostalih treh občin z radgonskega območja, ter tudi ostalih pomurskih in slovenskih občin, ki jih bo prizadela reorganizacija NMP.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Pomurci bodo pogosteje umirali!