Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pomurci bodo pogosteje umirali!

( 1 Ocena ) 

Reorganizacija mreže NMP bo prizadela tudi prebivalce Pomurja

ZD RadgonaNe le na Gorenjskem, Dolenjskem in v Podravju, temveč povsod po državi, torej tudi na njenem skrajnjem severovzhodu, v Pomurju, mnoge državljane močno razburja najnovejši bum okrog reorganizacije Nujne medicinske pomoči (NMP) v Sloveniji. In poleg bolnikov, ki so vezani na zdravstvena domova v Lendavi in Ljutomeru, bo predvidena reorganizacija močno prizadela tudi uporabnike storitev ZD Gornja Radgona, torej prebivalce občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici.

Seveda niso na boljšem niti prebivalci Goričkega, ki so prav tako močno oddaljeni od Murske Sobote in Rakičana. Po zaenkrat neuradnih informacijah, je namreč predvideno, da bodo omenjeni zdravstveni domovi, po polnoči, ob vikendih in praznikih zaprti, in bodo vsi, ki lahko sami poiščejo zdravniško pomoč šli v novi in sodoben Urgentni center v Rakičanu, tiste hujše bolne pa naj bi tja odpeljalo reševalno vozilo.
Vsekakor, ne bolniki in ne zaposleni v zdravstvu nimajo nič proti spremembam in reorganizaciji, enako tudi pozdravljajo ustanavljanje sodobnih urgentnih centrov, ki bodo nedvomno izboljšali kvaliteto uporabnikom, ki bodo iskali kakršnokoli pomoč tako v predbolnišničnem okolju, kot nadaljevanje nujne obravnave v bolnišnici. A, po prepričanju mnogi potencialnih bolnikov v Prekmurju, Prlekiji in Slovenskih goricah, ki tangirajo na urgentni center murskosoboške bolnišnice v Rakičanu, si je pač nekdo na ministrstvu za zdravje „zamislil, kako bi privarčevali kakšen evro" in tukaj ni druge kot njegovo idejo realizirati, kot pravi nekdanji radgonski podžupan Vinko Rous. Ta isti idejni vodja reorganizacije pa naj nikoli ne bi obiskal kakšne skupine potencialnih pacientov, najbrž niti na zemljevidu ni pogledal oddaljenosti posamičnih krajev od prihodnjega UC.
Tudi Slavica Mencinger, dipl. med. sestra, sicer vodja NMP za področje ZN v ZD Gornja Radgona, še zdaleč nima nič proti spremembam in reorganizaciji, še zlasti proti posodabljanju in izboljšavi nujne medicinske pomoči, kljub temu pa... „Skrbi me kot vodjo in izvajalko službe NMP in nenazadnje kot prebivalko te lokalne skupnosti, kaj se bo zgodilo z nami in seveda z našimi uporabniki. Ves čas se poudarja, da bo z reorganizacijo izboljšana dostopnost in oskrba vseh prebivalcev. Hkrati pa se sliši, da se bodo zapirali zdravstveni domovi, da bodo naši zdravniki šli dežurat v urgentni center itd. Da bomo medicinske sestre in zdravstveni tehniki reševalci nekak "satelitski tim", ki bo na domačem terenu prevzel nujne reševalne prevoze in kot prvi posredovalci nenadno obolelim in poškodovanim, da ne grem v podrobnosti. Seveda bo o tem kdo bo šel na teren v naši lokalni skupnosti odločal dispečer, ki bo na podlagi telefonskega klica poslal na mesto dogodka samo »tako imenovani satelitski tim«, torej zdravstvenega reševalca s spremljevalcem, medicinsko sestro ali zdravstvenega tehnika. Če bo presodil, bo hkrati poslal na teren ekipo iz Rakičana, ki bo imela v avtomobilu tudi zdravnika. Včasih se bo zgodilo, da bo zdravnika naknadno zahtevala ekipa, ko bo prišla na mesto dogodka...", razlaga Mencingerjeva.
Sama si ne upa niti predstavljati, kaj to pomeni glede na dostopni čas do nenadno in hudo zbolelega ali poškodovanega občana. Priti iz Rakičana v Grabe ali v Spodnjo Ščavnico ali pa priti iz Gornje Radgone, je razlika od 20 minut do pol ure. „Kaj pomeni vsaka minuta, ko gre za življenje, mislim da ni treba posebej pojasnjevati. Glede na to, da bi naj bila v bodoče samo dva klicna centra v državi, si niti ne upam pomisliti, kaj se bo dogajalo vsaj na začetku s podobnimi imeni krajev, nerazumljiv dialekt domačinov itd. Takšne izkušnje smo namreč imeli že pred kratkim, ko so ponoči zaprli dispečerski center v naši regiji in so nas dispečerji iz Maribora pošiljali tudi na naslove, ki z našo lokalno skupnostjo nimajo nič skupnega. Seveda so nekje drugje pričakovali ekipo, ki pa je zaradi takšnih situacij prišla večkrat precej pozneje, upam da ne prepozno", pravi Slavica Mencinger, in omenila še en pomemben dejavnik, ki govori v prid obstoječi organizaciji.
„Zdravniki in medicinske sestre poznamo večji del naših uporabnikov, njihovih težav in specifik. Poznamo teren in vemo kaj lahko kot ekipa ali tim pričakujemo eden od drugega. Vemo, da se s tem problemom ukvarja na MZZ ekipa priznanih strokovnjakov iz področja NMP, ki so nedvomno kompetentni. Tudi sodeč po njihovih izjavah, ki jih slišimo po medijih, se menda nimamo kaj bati, ker bo po novem mreža NMP, organizirana kot nikjer drugje na svetu. Če torej dobro razumem njihova zagotovila, bomo mi na periferiji po novem dobili okrepitev v smislu dodatnega zdravnika, ki bo specialist iz urgentne medicine in bo, kot tak razbremenil naše preobremenjene zdravnike, ki dejansko poleg svojega rednega dela in po njem še zagotavljajo vso urgenco na terenu in v ambulanti. Tega si seveda mi vsi in naši zdravniki že dolgo želimo, ampak je bila to le »pobožna želja«. Zdaj , ko je prisoten zloglasni ZUJF, pa seveda lahko samo sanjamo o tem...".
Podobno razmišlja tudi direktor ZD Gornja Radgona, Jože Primožič, dr. med., specialist infektolog, ki nam je povedal, da omenjena ustanova, ki stalno zaposluje 104 ljudi, med katerimi je približno četrtina zdravnikov in zobozdravnikov, trpi za kroničnim pomanjkanjem kadrov, zlasti medicinskih sester in tehnikov, ter reševalcev. Zaveda se, da je tukaj posegel zloglasni ZUJF, toda to ni najhuje kar je doletelo „periferijske" zdravstvene ustanove, temveč bo to najverjetneje nova načrtovana reorganizacija NMP. „Občani so zadovoljni z organizacijo zdravstvenih storitev na našem območju in ne vidim razloga za spremembe na tem področju, če pa nekdo drug misli, da je to potrebno, mi tukaj ne moremo nič. Koliko vem, bomo v mesecu marcu prejeli predloge in videnje ministrstva za zdravje, temu bo sledila javna razprava in usklajevanja, tako da bi z novim letom začeli po novem. NMP bo otežila življenje ljudem, ki so oddaljeni od Rakičana, in zato menimo, da tukaj ne bo nobene koristne racionalizacije in varčevanja. V času dežurstev so na preglede prišli tudi ljudje, ki mogoče niso potrebni nujne pomoči, a se je tako odkrila bolezen, toda sedaj teh pregledov ne bo in nihče zaradi tega ne bo šel v oddaljeni kraj. Z reorganizacijo bodo izgubili predvsem starejši ljudje, ki jim je vsak kilometer vožnje odveč, da ne govorimo o najnujnejših primerih, bodisi v primeru poškodb ali bolezni. Izguba vsake sekunde je lahko tragična. Ob vsem tem bo potrebno počakati sporočilo ministrstva. Mi smo na preži in menim, da bo potrebno nemudoma stopiti skupaj z občinami - soustanoviteljicami in zaščititi bolnike", in je prepričan, da bi morali dobro razmisliti ter v naši državi ponuditi nekaj novega, ko bo to koristilo državljanom, ne pa, da se nekaj uvaja samo zato, da je novo. Direktor Primožič je prav tako prepričan, da imajo v ZD Radgona usposobljene ekipe NMP, ki so v vsakem trenutku sposobne pomagati državljanom, tako v ambulanti kot na periferiji. Sedaj pa se sprašuje kako bo pozneje z reorganizacijo, ko bo potrebno iz Rakičana pošiljati enoto od madžarske in hrvaške meje, vse tja do Trat blizu Šentilja. Po drugi strani je zadovoljen, da imajo v domačem ZD vedno več specialističnih in referenčnih ambulant, kar pomeni, da je vse skupaj vse bližje občanom.
Tudi župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko odločno nasprotuje vsakršnemu posegu v pravice občanov. „Storili bomo vse, da se kvaliteta življenja naših občanov ne bi znižala, na nobenem področju, torej tudi pri zdravju. Tistim, ki to skušajo spremeniti predlagam, da se postavijo v kožo svojcev morebitnih bolnikov, ki bodo zaradi zamude pri nudenju nujne pomoči, imeli posledice in, bog ne daj, smrt", pravi Rojko, ki je prepričan, da deli tudi mnenje svojih kolegov iz ostalih treh občin z radgonskega območja, ter tudi ostalih pomurskih in slovenskih občin, ki jih bo prizadela reorganizacija NMP.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Pomurci bodo pogosteje umirali!