Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pomurci bodo pogosteje umirali!

( 1 Ocena ) 

Reorganizacija mreže NMP bo prizadela tudi prebivalce Pomurja

ZD RadgonaNe le na Gorenjskem, Dolenjskem in v Podravju, temveč povsod po državi, torej tudi na njenem skrajnjem severovzhodu, v Pomurju, mnoge državljane močno razburja najnovejši bum okrog reorganizacije Nujne medicinske pomoči (NMP) v Sloveniji. In poleg bolnikov, ki so vezani na zdravstvena domova v Lendavi in Ljutomeru, bo predvidena reorganizacija močno prizadela tudi uporabnike storitev ZD Gornja Radgona, torej prebivalce občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici.

Seveda niso na boljšem niti prebivalci Goričkega, ki so prav tako močno oddaljeni od Murske Sobote in Rakičana. Po zaenkrat neuradnih informacijah, je namreč predvideno, da bodo omenjeni zdravstveni domovi, po polnoči, ob vikendih in praznikih zaprti, in bodo vsi, ki lahko sami poiščejo zdravniško pomoč šli v novi in sodoben Urgentni center v Rakičanu, tiste hujše bolne pa naj bi tja odpeljalo reševalno vozilo.
Vsekakor, ne bolniki in ne zaposleni v zdravstvu nimajo nič proti spremembam in reorganizaciji, enako tudi pozdravljajo ustanavljanje sodobnih urgentnih centrov, ki bodo nedvomno izboljšali kvaliteto uporabnikom, ki bodo iskali kakršnokoli pomoč tako v predbolnišničnem okolju, kot nadaljevanje nujne obravnave v bolnišnici. A, po prepričanju mnogi potencialnih bolnikov v Prekmurju, Prlekiji in Slovenskih goricah, ki tangirajo na urgentni center murskosoboške bolnišnice v Rakičanu, si je pač nekdo na ministrstvu za zdravje „zamislil, kako bi privarčevali kakšen evro" in tukaj ni druge kot njegovo idejo realizirati, kot pravi nekdanji radgonski podžupan Vinko Rous. Ta isti idejni vodja reorganizacije pa naj nikoli ne bi obiskal kakšne skupine potencialnih pacientov, najbrž niti na zemljevidu ni pogledal oddaljenosti posamičnih krajev od prihodnjega UC.
Tudi Slavica Mencinger, dipl. med. sestra, sicer vodja NMP za področje ZN v ZD Gornja Radgona, še zdaleč nima nič proti spremembam in reorganizaciji, še zlasti proti posodabljanju in izboljšavi nujne medicinske pomoči, kljub temu pa... „Skrbi me kot vodjo in izvajalko službe NMP in nenazadnje kot prebivalko te lokalne skupnosti, kaj se bo zgodilo z nami in seveda z našimi uporabniki. Ves čas se poudarja, da bo z reorganizacijo izboljšana dostopnost in oskrba vseh prebivalcev. Hkrati pa se sliši, da se bodo zapirali zdravstveni domovi, da bodo naši zdravniki šli dežurat v urgentni center itd. Da bomo medicinske sestre in zdravstveni tehniki reševalci nekak "satelitski tim", ki bo na domačem terenu prevzel nujne reševalne prevoze in kot prvi posredovalci nenadno obolelim in poškodovanim, da ne grem v podrobnosti. Seveda bo o tem kdo bo šel na teren v naši lokalni skupnosti odločal dispečer, ki bo na podlagi telefonskega klica poslal na mesto dogodka samo »tako imenovani satelitski tim«, torej zdravstvenega reševalca s spremljevalcem, medicinsko sestro ali zdravstvenega tehnika. Če bo presodil, bo hkrati poslal na teren ekipo iz Rakičana, ki bo imela v avtomobilu tudi zdravnika. Včasih se bo zgodilo, da bo zdravnika naknadno zahtevala ekipa, ko bo prišla na mesto dogodka...", razlaga Mencingerjeva.
Sama si ne upa niti predstavljati, kaj to pomeni glede na dostopni čas do nenadno in hudo zbolelega ali poškodovanega občana. Priti iz Rakičana v Grabe ali v Spodnjo Ščavnico ali pa priti iz Gornje Radgone, je razlika od 20 minut do pol ure. „Kaj pomeni vsaka minuta, ko gre za življenje, mislim da ni treba posebej pojasnjevati. Glede na to, da bi naj bila v bodoče samo dva klicna centra v državi, si niti ne upam pomisliti, kaj se bo dogajalo vsaj na začetku s podobnimi imeni krajev, nerazumljiv dialekt domačinov itd. Takšne izkušnje smo namreč imeli že pred kratkim, ko so ponoči zaprli dispečerski center v naši regiji in so nas dispečerji iz Maribora pošiljali tudi na naslove, ki z našo lokalno skupnostjo nimajo nič skupnega. Seveda so nekje drugje pričakovali ekipo, ki pa je zaradi takšnih situacij prišla večkrat precej pozneje, upam da ne prepozno", pravi Slavica Mencinger, in omenila še en pomemben dejavnik, ki govori v prid obstoječi organizaciji.
„Zdravniki in medicinske sestre poznamo večji del naših uporabnikov, njihovih težav in specifik. Poznamo teren in vemo kaj lahko kot ekipa ali tim pričakujemo eden od drugega. Vemo, da se s tem problemom ukvarja na MZZ ekipa priznanih strokovnjakov iz področja NMP, ki so nedvomno kompetentni. Tudi sodeč po njihovih izjavah, ki jih slišimo po medijih, se menda nimamo kaj bati, ker bo po novem mreža NMP, organizirana kot nikjer drugje na svetu. Če torej dobro razumem njihova zagotovila, bomo mi na periferiji po novem dobili okrepitev v smislu dodatnega zdravnika, ki bo specialist iz urgentne medicine in bo, kot tak razbremenil naše preobremenjene zdravnike, ki dejansko poleg svojega rednega dela in po njem še zagotavljajo vso urgenco na terenu in v ambulanti. Tega si seveda mi vsi in naši zdravniki že dolgo želimo, ampak je bila to le »pobožna želja«. Zdaj , ko je prisoten zloglasni ZUJF, pa seveda lahko samo sanjamo o tem...".
Podobno razmišlja tudi direktor ZD Gornja Radgona, Jože Primožič, dr. med., specialist infektolog, ki nam je povedal, da omenjena ustanova, ki stalno zaposluje 104 ljudi, med katerimi je približno četrtina zdravnikov in zobozdravnikov, trpi za kroničnim pomanjkanjem kadrov, zlasti medicinskih sester in tehnikov, ter reševalcev. Zaveda se, da je tukaj posegel zloglasni ZUJF, toda to ni najhuje kar je doletelo „periferijske" zdravstvene ustanove, temveč bo to najverjetneje nova načrtovana reorganizacija NMP. „Občani so zadovoljni z organizacijo zdravstvenih storitev na našem območju in ne vidim razloga za spremembe na tem področju, če pa nekdo drug misli, da je to potrebno, mi tukaj ne moremo nič. Koliko vem, bomo v mesecu marcu prejeli predloge in videnje ministrstva za zdravje, temu bo sledila javna razprava in usklajevanja, tako da bi z novim letom začeli po novem. NMP bo otežila življenje ljudem, ki so oddaljeni od Rakičana, in zato menimo, da tukaj ne bo nobene koristne racionalizacije in varčevanja. V času dežurstev so na preglede prišli tudi ljudje, ki mogoče niso potrebni nujne pomoči, a se je tako odkrila bolezen, toda sedaj teh pregledov ne bo in nihče zaradi tega ne bo šel v oddaljeni kraj. Z reorganizacijo bodo izgubili predvsem starejši ljudje, ki jim je vsak kilometer vožnje odveč, da ne govorimo o najnujnejših primerih, bodisi v primeru poškodb ali bolezni. Izguba vsake sekunde je lahko tragična. Ob vsem tem bo potrebno počakati sporočilo ministrstva. Mi smo na preži in menim, da bo potrebno nemudoma stopiti skupaj z občinami - soustanoviteljicami in zaščititi bolnike", in je prepričan, da bi morali dobro razmisliti ter v naši državi ponuditi nekaj novega, ko bo to koristilo državljanom, ne pa, da se nekaj uvaja samo zato, da je novo. Direktor Primožič je prav tako prepričan, da imajo v ZD Radgona usposobljene ekipe NMP, ki so v vsakem trenutku sposobne pomagati državljanom, tako v ambulanti kot na periferiji. Sedaj pa se sprašuje kako bo pozneje z reorganizacijo, ko bo potrebno iz Rakičana pošiljati enoto od madžarske in hrvaške meje, vse tja do Trat blizu Šentilja. Po drugi strani je zadovoljen, da imajo v domačem ZD vedno več specialističnih in referenčnih ambulant, kar pomeni, da je vse skupaj vse bližje občanom.
Tudi župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko odločno nasprotuje vsakršnemu posegu v pravice občanov. „Storili bomo vse, da se kvaliteta življenja naših občanov ne bi znižala, na nobenem področju, torej tudi pri zdravju. Tistim, ki to skušajo spremeniti predlagam, da se postavijo v kožo svojcev morebitnih bolnikov, ki bodo zaradi zamude pri nudenju nujne pomoči, imeli posledice in, bog ne daj, smrt", pravi Rojko, ki je prepričan, da deli tudi mnenje svojih kolegov iz ostalih treh občin z radgonskega območja, ter tudi ostalih pomurskih in slovenskih občin, ki jih bo prizadela reorganizacija NMP.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Pomurci bodo pogosteje umirali!