Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pomurci bodo pogosteje umirali!

( 1 Ocena ) 

Reorganizacija mreže NMP bo prizadela tudi prebivalce Pomurja

ZD RadgonaNe le na Gorenjskem, Dolenjskem in v Podravju, temveč povsod po državi, torej tudi na njenem skrajnjem severovzhodu, v Pomurju, mnoge državljane močno razburja najnovejši bum okrog reorganizacije Nujne medicinske pomoči (NMP) v Sloveniji. In poleg bolnikov, ki so vezani na zdravstvena domova v Lendavi in Ljutomeru, bo predvidena reorganizacija močno prizadela tudi uporabnike storitev ZD Gornja Radgona, torej prebivalce občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici.

Seveda niso na boljšem niti prebivalci Goričkega, ki so prav tako močno oddaljeni od Murske Sobote in Rakičana. Po zaenkrat neuradnih informacijah, je namreč predvideno, da bodo omenjeni zdravstveni domovi, po polnoči, ob vikendih in praznikih zaprti, in bodo vsi, ki lahko sami poiščejo zdravniško pomoč šli v novi in sodoben Urgentni center v Rakičanu, tiste hujše bolne pa naj bi tja odpeljalo reševalno vozilo.
Vsekakor, ne bolniki in ne zaposleni v zdravstvu nimajo nič proti spremembam in reorganizaciji, enako tudi pozdravljajo ustanavljanje sodobnih urgentnih centrov, ki bodo nedvomno izboljšali kvaliteto uporabnikom, ki bodo iskali kakršnokoli pomoč tako v predbolnišničnem okolju, kot nadaljevanje nujne obravnave v bolnišnici. A, po prepričanju mnogi potencialnih bolnikov v Prekmurju, Prlekiji in Slovenskih goricah, ki tangirajo na urgentni center murskosoboške bolnišnice v Rakičanu, si je pač nekdo na ministrstvu za zdravje „zamislil, kako bi privarčevali kakšen evro" in tukaj ni druge kot njegovo idejo realizirati, kot pravi nekdanji radgonski podžupan Vinko Rous. Ta isti idejni vodja reorganizacije pa naj nikoli ne bi obiskal kakšne skupine potencialnih pacientov, najbrž niti na zemljevidu ni pogledal oddaljenosti posamičnih krajev od prihodnjega UC.
Tudi Slavica Mencinger, dipl. med. sestra, sicer vodja NMP za področje ZN v ZD Gornja Radgona, še zdaleč nima nič proti spremembam in reorganizaciji, še zlasti proti posodabljanju in izboljšavi nujne medicinske pomoči, kljub temu pa... „Skrbi me kot vodjo in izvajalko službe NMP in nenazadnje kot prebivalko te lokalne skupnosti, kaj se bo zgodilo z nami in seveda z našimi uporabniki. Ves čas se poudarja, da bo z reorganizacijo izboljšana dostopnost in oskrba vseh prebivalcev. Hkrati pa se sliši, da se bodo zapirali zdravstveni domovi, da bodo naši zdravniki šli dežurat v urgentni center itd. Da bomo medicinske sestre in zdravstveni tehniki reševalci nekak "satelitski tim", ki bo na domačem terenu prevzel nujne reševalne prevoze in kot prvi posredovalci nenadno obolelim in poškodovanim, da ne grem v podrobnosti. Seveda bo o tem kdo bo šel na teren v naši lokalni skupnosti odločal dispečer, ki bo na podlagi telefonskega klica poslal na mesto dogodka samo »tako imenovani satelitski tim«, torej zdravstvenega reševalca s spremljevalcem, medicinsko sestro ali zdravstvenega tehnika. Če bo presodil, bo hkrati poslal na teren ekipo iz Rakičana, ki bo imela v avtomobilu tudi zdravnika. Včasih se bo zgodilo, da bo zdravnika naknadno zahtevala ekipa, ko bo prišla na mesto dogodka...", razlaga Mencingerjeva.
Sama si ne upa niti predstavljati, kaj to pomeni glede na dostopni čas do nenadno in hudo zbolelega ali poškodovanega občana. Priti iz Rakičana v Grabe ali v Spodnjo Ščavnico ali pa priti iz Gornje Radgone, je razlika od 20 minut do pol ure. „Kaj pomeni vsaka minuta, ko gre za življenje, mislim da ni treba posebej pojasnjevati. Glede na to, da bi naj bila v bodoče samo dva klicna centra v državi, si niti ne upam pomisliti, kaj se bo dogajalo vsaj na začetku s podobnimi imeni krajev, nerazumljiv dialekt domačinov itd. Takšne izkušnje smo namreč imeli že pred kratkim, ko so ponoči zaprli dispečerski center v naši regiji in so nas dispečerji iz Maribora pošiljali tudi na naslove, ki z našo lokalno skupnostjo nimajo nič skupnega. Seveda so nekje drugje pričakovali ekipo, ki pa je zaradi takšnih situacij prišla večkrat precej pozneje, upam da ne prepozno", pravi Slavica Mencinger, in omenila še en pomemben dejavnik, ki govori v prid obstoječi organizaciji.
„Zdravniki in medicinske sestre poznamo večji del naših uporabnikov, njihovih težav in specifik. Poznamo teren in vemo kaj lahko kot ekipa ali tim pričakujemo eden od drugega. Vemo, da se s tem problemom ukvarja na MZZ ekipa priznanih strokovnjakov iz področja NMP, ki so nedvomno kompetentni. Tudi sodeč po njihovih izjavah, ki jih slišimo po medijih, se menda nimamo kaj bati, ker bo po novem mreža NMP, organizirana kot nikjer drugje na svetu. Če torej dobro razumem njihova zagotovila, bomo mi na periferiji po novem dobili okrepitev v smislu dodatnega zdravnika, ki bo specialist iz urgentne medicine in bo, kot tak razbremenil naše preobremenjene zdravnike, ki dejansko poleg svojega rednega dela in po njem še zagotavljajo vso urgenco na terenu in v ambulanti. Tega si seveda mi vsi in naši zdravniki že dolgo želimo, ampak je bila to le »pobožna želja«. Zdaj , ko je prisoten zloglasni ZUJF, pa seveda lahko samo sanjamo o tem...".
Podobno razmišlja tudi direktor ZD Gornja Radgona, Jože Primožič, dr. med., specialist infektolog, ki nam je povedal, da omenjena ustanova, ki stalno zaposluje 104 ljudi, med katerimi je približno četrtina zdravnikov in zobozdravnikov, trpi za kroničnim pomanjkanjem kadrov, zlasti medicinskih sester in tehnikov, ter reševalcev. Zaveda se, da je tukaj posegel zloglasni ZUJF, toda to ni najhuje kar je doletelo „periferijske" zdravstvene ustanove, temveč bo to najverjetneje nova načrtovana reorganizacija NMP. „Občani so zadovoljni z organizacijo zdravstvenih storitev na našem območju in ne vidim razloga za spremembe na tem področju, če pa nekdo drug misli, da je to potrebno, mi tukaj ne moremo nič. Koliko vem, bomo v mesecu marcu prejeli predloge in videnje ministrstva za zdravje, temu bo sledila javna razprava in usklajevanja, tako da bi z novim letom začeli po novem. NMP bo otežila življenje ljudem, ki so oddaljeni od Rakičana, in zato menimo, da tukaj ne bo nobene koristne racionalizacije in varčevanja. V času dežurstev so na preglede prišli tudi ljudje, ki mogoče niso potrebni nujne pomoči, a se je tako odkrila bolezen, toda sedaj teh pregledov ne bo in nihče zaradi tega ne bo šel v oddaljeni kraj. Z reorganizacijo bodo izgubili predvsem starejši ljudje, ki jim je vsak kilometer vožnje odveč, da ne govorimo o najnujnejših primerih, bodisi v primeru poškodb ali bolezni. Izguba vsake sekunde je lahko tragična. Ob vsem tem bo potrebno počakati sporočilo ministrstva. Mi smo na preži in menim, da bo potrebno nemudoma stopiti skupaj z občinami - soustanoviteljicami in zaščititi bolnike", in je prepričan, da bi morali dobro razmisliti ter v naši državi ponuditi nekaj novega, ko bo to koristilo državljanom, ne pa, da se nekaj uvaja samo zato, da je novo. Direktor Primožič je prav tako prepričan, da imajo v ZD Radgona usposobljene ekipe NMP, ki so v vsakem trenutku sposobne pomagati državljanom, tako v ambulanti kot na periferiji. Sedaj pa se sprašuje kako bo pozneje z reorganizacijo, ko bo potrebno iz Rakičana pošiljati enoto od madžarske in hrvaške meje, vse tja do Trat blizu Šentilja. Po drugi strani je zadovoljen, da imajo v domačem ZD vedno več specialističnih in referenčnih ambulant, kar pomeni, da je vse skupaj vse bližje občanom.
Tudi župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko odločno nasprotuje vsakršnemu posegu v pravice občanov. „Storili bomo vse, da se kvaliteta življenja naših občanov ne bi znižala, na nobenem področju, torej tudi pri zdravju. Tistim, ki to skušajo spremeniti predlagam, da se postavijo v kožo svojcev morebitnih bolnikov, ki bodo zaradi zamude pri nudenju nujne pomoči, imeli posledice in, bog ne daj, smrt", pravi Rojko, ki je prepričan, da deli tudi mnenje svojih kolegov iz ostalih treh občin z radgonskega območja, ter tudi ostalih pomurskih in slovenskih občin, ki jih bo prizadela reorganizacija NMP.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Pomurci bodo pogosteje umirali!