Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V ospredju skrb za ribji stalež in čiste vode

 

Radgonski ribiči zadovoljni z narejenim v letu 2014

Ribiči GRV Ribiškem domu v Podgradu je potekal občni zbor ribičev RD Radgona - Temeljna enota Gornja Radgona, ki se ga je udeležila slaba polovica od dobre stotnije članov enote (106 članov, od tega 83 odraslih in 23 mladih ribičev). Na zboru, ki ga je vodil Štefan Jakopec, je bilo tudi nekaj gostov, med katerimi: radgonski podžupan Robert Žinkovič, predstavnik Lovske družine Radgona Janko Topolinjak, ter predsednik RD Radgona Andrej Vreča, ki so tudi pozdravili prisotne. O delu v preteklem letu, ki so ga ocenili za uspešno, je poročal predsednik TE Gornja Radgona Vlado Drvarič, ki je ugotovil, da se je dobro delalo, in da so vsi cilji pri varovanju narave in voda ter ribjega staleža, bili realizirani, enako je bil realiziran celotni letni program dela. Članstvu nikoli ni zmanjkalo dela, saj gospodarijo z veliko vodami, ki so razpršene na različnih lokacijah, a žal mnogi ne izpolnjujejo svojih obveznosti, medtem ko nekateri delajo še več kot je potrebno.

Največ se je delalo v Podgradu in Lisjakovi strugi, čistilo se je tudi v Lutvercih in Negovskem jezeru, pa v Lastomercih ipd. Ob pomoči občine se vedno nekaj ureja v Lisjakovi strugi, kjer pa žal pogosto ponagajajo poplavne vode. Svoja poročila so sicer podali tudi blagajnik, gospodar, vodja tekmovalne komisije in komisije za delo z mladimi, predsednik NO in v vseh poročilih se je občutil optimizem. Predsednik enote Drvarič je tudi dejal, da so v vodstvu veseli vsake pobude in predloga, ki bi doprinesel k boljšemu delu in vzdušju v celotni RD Radgona, kot tudi v sami TE Gornja Radgona, saj da več ljudi več zna. „V ribiško družino se posameznik včlani zaradi osebnega interesa, ki se kaže v tem, da se želi ljubiteljsko ukvarjati z ribolovom ter z varovanjem voda in okolja", je povedal Drvarič, ki je članstvo opozoril, da ni kar tako postati funkcionar v ribiški družini, saj je to težavno delo. „Zato je pravilno, da če se posameznik odloči za funkcijo, pred tem temeljito premisli, saj se po izvolitvi od njega pričakuje, da jo bo do konca petletnega mandata korektno opravljal v dobrem in slabem. Mi smo sicer društvo v katerem se večina dela opravlja prostovoljno. Največji del tega prostovoljnega dela pa seveda pade na člane UO. Uspeh dela prostovoljnega društva je, da si vodstvo zaupa in drži skupaj ter si razdeli obveznosti katere potem opravlja prostovoljno in brezplačno. In naš UO je devet članski zaradi tega smo vsi člani morali postoriti veliko dela v TE in si ob tem, po mojem mnenju, zaslužimo vsi pohvalo", je dodal Drvarič.
Ko gre za finančno poslovanje v letu 2014, je to bilo pozitivno, saj so poslovali z dobičkom 5.368,31 € (leto poprej: 669,89 €). „Stanje ob koncu leta pa je dejansko manjše saj smo dolžni cel lanski vložek rib v naše vode kateri znaša 3.600 €. Sicer pa smo finančno poslovali za 4.502,00 € več kakor leta 2013. K večjemu poslovanju pa je doprinesla tudi poravnava zavarovalnice za posledice poplave 3.090,00 € in večja prodaja dnevnih dovolilnic v Podgradu", je dejal Drvarič in dodal, da so v letu 2014, organizirali kar 27 takšnih in drugačnih prireditev, ki so enoto dvignile med najuspešnejše organizatorje dogodkov v celi občini. Ob tem je na ribnikih bilo tudi kar nekaj srečanj upokojencev in invalidov, ter veliko število organiziranih piknikov, zlasti v Lisjakovi strugi.
Na zboru so med drugim postregli tudi s podatkom, da je na ribnikih, s strani slabe polovice članstva, bilo opravljenih skupno skoraj 2000 prostovoljnih delovnih ur. Poleg tega je bilo še veliko dežurstev, zlasti v Podgradu in Lisjakovi strugi. Posebej so z zadovoljstvom ugotovili, da so v ribolovne vode TE (Negovsko jezero, Podgrad, Lisjakova struga, Lutverci) vložili 1.400 kg krapov. Po drugi strani pa so člani enote, v letne dovolilnice, vpisali 470 lovnih dni, v katerih so ulovili 165,7 kg rib, med katerimi so: babuška, koreselj, krap, klen, mrena, ostriž, postrv, rdečeperka, androga, smuč, ščuka, zelenika... Žal se rekapitulacija še vedno piše zelo površno, saj nekateri člani ne beležijo ulova v Podgradu in Negovskem jezeru.
Potem, ko so sprejeli program dela za leto 2015, ki je podoben dosedanjemu, in je namenjen varovanju narave in okolja ter ribjemu staležu, so opravili tudi nekaj nadomestnih volitev. Najprej so namreč razrešili člana Upravnega odbora in Skupščine RD Radgona, Franca Novaka in Franca Šantla, nato pa so na njuni mesti izvolili Daniela Pintariča in Rudolfa Petka. „Moja ocena dela UO TE Gornja Radgona je zadovoljiva, člani odbora so delali tudi kritično in ocenjevali delo in obnašanje svojih sočlanov v odboru. Na koncu ne bom trdil, da smo z odborom delali zelo dobro, pa vendar si ne zaslužimo, da nas vedno nekdo kritizira po gostilnah, ribiških domovih in ob ribolovnih vodah. Ti člani pa bi lahko tudi sami poprijeli za kakšno delo (čiščenje okrog voda, košnji, odnašanju smeti katere dosti krat ostanejo...) ne pa samo govorijo kaj bi morali mi odborniki narediti, če pa kaj naredimo pa imajo vedno kakšne pripombe. Vsi člani pa lahko podajo tudi konkretne predloge in izboljšave kateri bodo vedno dobrodošli. Sklepi sprejeti na sejah UO se morajo upoštevati, čeprav bi jih radi nekateri posamezniki pozneje radi samovoljno spreminjali. Zapisniki in s tem sklepi UO niso tajni in so na voljo za vpogled tudi vsem članom v naših domovih", je zaključil Drvarič.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno V ospredju skrb za ribji stalež in čiste vode