Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V ospredju skrb za ribji stalež in čiste vode

 

Radgonski ribiči zadovoljni z narejenim v letu 2014

Ribiči GRV Ribiškem domu v Podgradu je potekal občni zbor ribičev RD Radgona - Temeljna enota Gornja Radgona, ki se ga je udeležila slaba polovica od dobre stotnije članov enote (106 članov, od tega 83 odraslih in 23 mladih ribičev). Na zboru, ki ga je vodil Štefan Jakopec, je bilo tudi nekaj gostov, med katerimi: radgonski podžupan Robert Žinkovič, predstavnik Lovske družine Radgona Janko Topolinjak, ter predsednik RD Radgona Andrej Vreča, ki so tudi pozdravili prisotne. O delu v preteklem letu, ki so ga ocenili za uspešno, je poročal predsednik TE Gornja Radgona Vlado Drvarič, ki je ugotovil, da se je dobro delalo, in da so vsi cilji pri varovanju narave in voda ter ribjega staleža, bili realizirani, enako je bil realiziran celotni letni program dela. Članstvu nikoli ni zmanjkalo dela, saj gospodarijo z veliko vodami, ki so razpršene na različnih lokacijah, a žal mnogi ne izpolnjujejo svojih obveznosti, medtem ko nekateri delajo še več kot je potrebno.

Največ se je delalo v Podgradu in Lisjakovi strugi, čistilo se je tudi v Lutvercih in Negovskem jezeru, pa v Lastomercih ipd. Ob pomoči občine se vedno nekaj ureja v Lisjakovi strugi, kjer pa žal pogosto ponagajajo poplavne vode. Svoja poročila so sicer podali tudi blagajnik, gospodar, vodja tekmovalne komisije in komisije za delo z mladimi, predsednik NO in v vseh poročilih se je občutil optimizem. Predsednik enote Drvarič je tudi dejal, da so v vodstvu veseli vsake pobude in predloga, ki bi doprinesel k boljšemu delu in vzdušju v celotni RD Radgona, kot tudi v sami TE Gornja Radgona, saj da več ljudi več zna. „V ribiško družino se posameznik včlani zaradi osebnega interesa, ki se kaže v tem, da se želi ljubiteljsko ukvarjati z ribolovom ter z varovanjem voda in okolja", je povedal Drvarič, ki je članstvo opozoril, da ni kar tako postati funkcionar v ribiški družini, saj je to težavno delo. „Zato je pravilno, da če se posameznik odloči za funkcijo, pred tem temeljito premisli, saj se po izvolitvi od njega pričakuje, da jo bo do konca petletnega mandata korektno opravljal v dobrem in slabem. Mi smo sicer društvo v katerem se večina dela opravlja prostovoljno. Največji del tega prostovoljnega dela pa seveda pade na člane UO. Uspeh dela prostovoljnega društva je, da si vodstvo zaupa in drži skupaj ter si razdeli obveznosti katere potem opravlja prostovoljno in brezplačno. In naš UO je devet članski zaradi tega smo vsi člani morali postoriti veliko dela v TE in si ob tem, po mojem mnenju, zaslužimo vsi pohvalo", je dodal Drvarič.
Ko gre za finančno poslovanje v letu 2014, je to bilo pozitivno, saj so poslovali z dobičkom 5.368,31 € (leto poprej: 669,89 €). „Stanje ob koncu leta pa je dejansko manjše saj smo dolžni cel lanski vložek rib v naše vode kateri znaša 3.600 €. Sicer pa smo finančno poslovali za 4.502,00 € več kakor leta 2013. K večjemu poslovanju pa je doprinesla tudi poravnava zavarovalnice za posledice poplave 3.090,00 € in večja prodaja dnevnih dovolilnic v Podgradu", je dejal Drvarič in dodal, da so v letu 2014, organizirali kar 27 takšnih in drugačnih prireditev, ki so enoto dvignile med najuspešnejše organizatorje dogodkov v celi občini. Ob tem je na ribnikih bilo tudi kar nekaj srečanj upokojencev in invalidov, ter veliko število organiziranih piknikov, zlasti v Lisjakovi strugi.
Na zboru so med drugim postregli tudi s podatkom, da je na ribnikih, s strani slabe polovice članstva, bilo opravljenih skupno skoraj 2000 prostovoljnih delovnih ur. Poleg tega je bilo še veliko dežurstev, zlasti v Podgradu in Lisjakovi strugi. Posebej so z zadovoljstvom ugotovili, da so v ribolovne vode TE (Negovsko jezero, Podgrad, Lisjakova struga, Lutverci) vložili 1.400 kg krapov. Po drugi strani pa so člani enote, v letne dovolilnice, vpisali 470 lovnih dni, v katerih so ulovili 165,7 kg rib, med katerimi so: babuška, koreselj, krap, klen, mrena, ostriž, postrv, rdečeperka, androga, smuč, ščuka, zelenika... Žal se rekapitulacija še vedno piše zelo površno, saj nekateri člani ne beležijo ulova v Podgradu in Negovskem jezeru.
Potem, ko so sprejeli program dela za leto 2015, ki je podoben dosedanjemu, in je namenjen varovanju narave in okolja ter ribjemu staležu, so opravili tudi nekaj nadomestnih volitev. Najprej so namreč razrešili člana Upravnega odbora in Skupščine RD Radgona, Franca Novaka in Franca Šantla, nato pa so na njuni mesti izvolili Daniela Pintariča in Rudolfa Petka. „Moja ocena dela UO TE Gornja Radgona je zadovoljiva, člani odbora so delali tudi kritično in ocenjevali delo in obnašanje svojih sočlanov v odboru. Na koncu ne bom trdil, da smo z odborom delali zelo dobro, pa vendar si ne zaslužimo, da nas vedno nekdo kritizira po gostilnah, ribiških domovih in ob ribolovnih vodah. Ti člani pa bi lahko tudi sami poprijeli za kakšno delo (čiščenje okrog voda, košnji, odnašanju smeti katere dosti krat ostanejo...) ne pa samo govorijo kaj bi morali mi odborniki narediti, če pa kaj naredimo pa imajo vedno kakšne pripombe. Vsi člani pa lahko podajo tudi konkretne predloge in izboljšave kateri bodo vedno dobrodošli. Sklepi sprejeti na sejah UO se morajo upoštevati, čeprav bi jih radi nekateri posamezniki pozneje radi samovoljno spreminjali. Zapisniki in s tem sklepi UO niso tajni in so na voljo za vpogled tudi vsem članom v naših domovih", je zaključil Drvarič.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno V ospredju skrb za ribji stalež in čiste vode