Maja 1969 in maja 2019 v isti cerkvi Čadram - Oplotnica

Zlata poroka CugmasV družbi kakšnih 50 svatov, predvsem svojih najdražjih in najbližjih, na čelu z otroki: Robertom, Boštjanom in Jasmino, njihovimi partnerji, ter petimi vnukinjami: Evo, Mašo, Ano, Ajo in Nežo, sta 50-letnico skupnega zakona, minulo soboto, obeležila Marjan in Sonja Cugmas iz Slovenskih Konjic. Slavnostni zlati obred s ponovno zaobljubo ter sveto mašo, v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnik Čadram – Oplotnica, je opravil domači župnik Davorin Vreča (Davorin mimogrede izvira iz Gornje Radgone op.p.), prav tam kjer sta Marjan in Sonja pred petdesetimi leti in enim dnevom (24.5.1969), ko ju je do konca njunih dni povezal sedaj že pokojni duhovnik Alojz Lasbaher.

Marjan in Sonja Cugmas sta obeležila zlato obletnico skupnega življenja

Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Učijo se voziti konjske vprege!

 

Prepričani so, da je vožnja turistov s konjsko vprego neizkoriščen potencial Prlekije

KočijePoleg odličnih vin, mesa iz tünke, prelške gibanice, lepe pokrajine..., slovi Prlekija tudi kot območje konjereje, zlasti pa so ponosni na svoje kasače. Že leta 1874 so namreč bile na Cvenu prve konjske dirke, kar je rojstna letnica ljutomerskih konjskih dirk, saj se je ozemlje Prlekije že nekoč ponašalo z zelo razvito konjerejo. To dokazuje tudi ljutomerski grb, ki je obstajal že v 15. stoletju in predstavlja srebrni ščit, v katerem je po trati dirkajoči enorogi konj. V okolici Ljutomera je bilo pri porokah pomembno, da se je nevesta peljala domov z najboljšo vprego in prišla z ženinom pred drugimi gosti domov, da ji ni bilo treba prositi in načenjati kruha v navzočnosti gostov. Ta šega je značilna za čas pred letom 1874. Kasač je plemenit konj. Njegov živahen temperament je uporaben tudi v gospodarstvu. Je hiter, trden, delaven, skromen v prehrani, žilav, vztrajen in eleganten. V Prlekiji ga vzrejajo že več stoletij. Leta 1875 je bilo v Ljutomeru ustanovljeno dirkalno društvo.

Kasaški šport in konjske dirke, sta pustila pomemben pečat v preteklosti in sooblikujeta utrip življenja v Prlekiji tudi v prihodnosti. Poletje je zaznamovano s konjskimi dirkami, ki so vrhunec nedeljskih popoldnevov. Postalo je že tradicija, da se družine skupaj s prijatelji odpravijo na konjske dirke. Letno priredi kasaško društvo vsaj deset tekmovalnih dirk z mednarodno udeležbo. Kasaštvo in kasaški šport sta vključena v turistično ponudbo. Obiskovalci imajo možnost ogleda hipodroma in treninga kasačev. Nekoliko manj pa so izkoriščeni vlečni konji in vprege, ki so po prepričanju mnogih, neizkoriščen potencial Prlekije, zlasti pri prevažanju turistov, ki jih je na območju, kjer se od reke Mure, ravna pokrajina počasi dviguje proti vinorodnim gričem Jeruzalema in Ljutomersko – Ormoških goric, pa vse tja do Haloz na eni in Slovenskih goric na drugi strani, veliko.
In prav z željo da bi konji in konjske vprege postali pomembnejši dejavnik v turistični ponudbi Prlekije, je na Ekološki turistični kmetiji Vrbnjak v Kuršincih, potekal prvi del seminarja na temo »Vožnja konjskih vpreg«. Seminar izvajajo sodelavci Prleške razvojne agencije, ki v sodelovanju s partnerji izvajajo čezmejni projekt »5 poštnih kočij«, z njim pa želijo prispevati k izboljšanju turistične prepoznavnosti Prlekije, Pomurja in širše turistične destinacije v okviru čezmejnega projekta v operativnem programu Slovenija – Madžarska.
Izvajalci projekta vidijo v vožnji turistov s konjsko vprego neizkoriščen potencial, predvsem zaradi velikega števila konj v Prlekiji, zato želijo razširiti znanja o pravilnem ravnanju s konji in opremo ter o različnih načinih vožnje konjskih vpreg. Program 40 - urnega seminarja, je sestavljen iz teoretičnega dela (predavanja, fotografije, filmi) in praktičnega dela, v katerem začetniki osvajajo osnove, izkušeni vozniki konjskih vpreg pa bodo razširili svoja znanja s spoznavanjem pravilne vožnje, pravilnega vpreganja in ravnanja v prometu, varne turistične vožnje in osnove športne vožnje različnih vrst konjskih vpreg...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Učijo se voziti konjske vprege!