Most, ki nekaterim življenje pomeni
S skupnimi močmi so uredili most čez Lokavški potok
Čeprav velja Pomurje za slovensko žitnico, je tudi na skrajnjem severovzhodu države veliko gozdov. To velja tudi za Apaško dolino, zlasti dober streljaj od regionalne ceste Gornja Radgona – Šentilj in nekoliko več od reke Mure, tam kjer se teren začne vzpenjati proti Slovenskim goricam, rastejo veliki gozdovi, s katerimi večinoma upravljajo gozdarji z radgonskega območja. Tako je tudi na območju Grab, v občini Apače, in Rožengrunta, v občini Sveta Ana, kjer je meja med občinama tako imenovani Lokavški potok, ali Mala Ščavnica, kot so mu nekoč rekli. Lansko deževje in hudourniki so uničili edini mostiček, ki je čez potok povezoval omenjeni vasi in občini, tako da so imeli gozdarji veliko težav s spravilom lesa v dolino. S podobnimi težavami so se ubadali tudi domačini, ki obdelujejo zemljo na drugi strani potočka, ki že ob nekoliko večjem deževju postane hudournik.
Zato je Boštjan Režonja, revirni gozdar revirja Apače (Krajevna enota Radenci, OE Murska Sobota) spontano prišel na idejo, da bi uredili nov most čez potok. Stopil je do županov sosednjih občin Apače in Sveta Ana, ki sta bila takoj pripravljena pomagati, enako je svoje prispevalo še Gozdarstvo Radgona, in kaj kmalu je nov most stal na mestu, kjer je doslej bila podrtija, čez katero ne le, da je bilo nevarno voziti, temveč tudi hoditi. In tik pred največjim krščanskim praznikom, Veliko nočjo, so kar v naravi, pri mostičku spontano uprizorili posebno svečanost, kjer sta župana občin Apače, Franc Pižmoht in Sveta Ana, Silvo Slaček, v navzočnosti idejnega očeta mostu Boštjana Režonja, in direktorja radgonskih gozdarjev, ki je tudi župan občine Gornja Radgona, Stanislava Rojka, ter še nekaj domačinov in gostov, z ročno žagico prežagala „rampo" in most predala v uporabo.
Ker je bil izjemno zadovoljen, da so mu z izgradnjo mostu, bistveno olajšali delo na drugi strani potočka, je domačin Ivan Zemljič iz Rožengrunta, ob svečanem dogodku odprtja mostu, kar na kraju samem postregel z odličnimi domačimi dobrotami ter kapljico. Vsi se so lepo gostili in bili veseli, sam dogodek pa je znova potrdil, da se lahko z dobro voljo vse uredi brez težav in zapletov, ter z malimi sredstvi. „Ko se stopi skupaj ni nobenih težav", pravi revirni gozdar Režonja, ki dodaja, da most, ki ni veliko stal, nekaterim domačinom pomeni življenje, ob tem bodo sedaj privarčevali tudi gozdarji, saj bo lažje spravilo lesa, kajti gozdarski tovornjak bo lahko prišel go samega gozda in ne bo potrebna predhodna vleka hlodov s traktorji.