Na območju Lenarta in sploh Slovenskih Goric, je očitno veliko uspešnih zakonov, saj nas pogosto obveščajo o praznovanju zlatih, bisernih, diamantnih in podobnih jubilejnih porok. In tako je bilo tudi v Spodnjem Porčiču, streljaj od Lenarta, kjer sta pred dnevi, srečna in zadovoljna v krogu domačih in prijateljev, zlati jubilej skupnega življenja praznovala Matilda in Konrad Rokavec. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda, ob predstavniku države – matičarju, opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, cerkvenega pa ob zahvalni maši častni naddekan in lenarški župnik Martin Bezgovšek.
V teh lepih jesenskih vikendih, ko veliko slavimo darove narave, je bilo še posebej veselo pri Gorjupovih v okolici Lenarta. Tam sta zlati jubilej skupnega življenja praznovala Marija in Marjan Gorjup iz Zgornjih Žerjavcev v Slovenskih goricah. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi Sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda opravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, cerkvenega ob zahvalni maši pa častni naddekan in župnik Martin Bezgovšek. Zlatoporočenca Marija in Marjan Gorjup, mimogrede sta oba rojena leta 1949, sta se sicer civilno poročila 21.9.1968 in en teden kasneje tudi cerkveno v cerkvi Sv. Lenarta.
Most, ki nekaterim življenje pomeni
S skupnimi močmi so uredili most čez Lokavški potok
Čeprav velja Pomurje za slovensko žitnico, je tudi na skrajnjem severovzhodu države veliko gozdov. To velja tudi za Apaško dolino, zlasti dober streljaj od regionalne ceste Gornja Radgona – Šentilj in nekoliko več od reke Mure, tam kjer se teren začne vzpenjati proti Slovenskim goricam, rastejo veliki gozdovi, s katerimi večinoma upravljajo gozdarji z radgonskega območja. Tako je tudi na območju Grab, v občini Apače, in Rožengrunta, v občini Sveta Ana, kjer je meja med občinama tako imenovani Lokavški potok, ali Mala Ščavnica, kot so mu nekoč rekli. Lansko deževje in hudourniki so uničili edini mostiček, ki je čez potok povezoval omenjeni vasi in občini, tako da so imeli gozdarji veliko težav s spravilom lesa v dolino. S podobnimi težavami so se ubadali tudi domačini, ki obdelujejo zemljo na drugi strani potočka, ki že ob nekoliko večjem deževju postane hudournik.
Zato je Boštjan Režonja, revirni gozdar revirja Apače (Krajevna enota Radenci, OE Murska Sobota) spontano prišel na idejo, da bi uredili nov most čez potok. Stopil je do županov sosednjih občin Apače in Sveta Ana, ki sta bila takoj pripravljena pomagati, enako je svoje prispevalo še Gozdarstvo Radgona, in kaj kmalu je nov most stal na mestu, kjer je doslej bila podrtija, čez katero ne le, da je bilo nevarno voziti, temveč tudi hoditi. In tik pred največjim krščanskim praznikom, Veliko nočjo, so kar v naravi, pri mostičku spontano uprizorili posebno svečanost, kjer sta župana občin Apače, Franc Pižmoht in Sveta Ana, Silvo Slaček, v navzočnosti idejnega očeta mostu Boštjana Režonja, in direktorja radgonskih gozdarjev, ki je tudi župan občine Gornja Radgona, Stanislava Rojka, ter še nekaj domačinov in gostov, z ročno žagico prežagala „rampo" in most predala v uporabo.
Ker je bil izjemno zadovoljen, da so mu z izgradnjo mostu, bistveno olajšali delo na drugi strani potočka, je domačin Ivan Zemljič iz Rožengrunta, ob svečanem dogodku odprtja mostu, kar na kraju samem postregel z odličnimi domačimi dobrotami ter kapljico. Vsi se so lepo gostili in bili veseli, sam dogodek pa je znova potrdil, da se lahko z dobro voljo vse uredi brez težav in zapletov, ter z malimi sredstvi. „Ko se stopi skupaj ni nobenih težav", pravi revirni gozdar Režonja, ki dodaja, da most, ki ni veliko stal, nekaterim domačinom pomeni življenje, ob tem bodo sedaj privarčevali tudi gozdarji, saj bo lažje spravilo lesa, kajti gozdarski tovornjak bo lahko prišel go samega gozda in ne bo potrebna predhodna vleka hlodov s traktorji.
