Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pomagajo drugim, sedaj pomoč potrebujejo sami

 

Gasilci PGD Hrašenski Vrh želijo svoj gasilski dom, ki sta ga uničila strela in požar, spraviti pod streho in vsaj zaščititi tisto kar so doslej naredili

PGD Hrašenski vrhGotovo je, da med najbolj pogumne in požrtvovalne ljudi med nami sodijo gasilke in gasilci, ki so vedno in povsod pripravljeni pomagati. In med njimi so tudi prizadevni fantje in dekleta iz Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Hrašenski Vrh, ki so v pomoči drugim pripravljeni tvegati tudi lastna življenja. Žal je tudi omenjeno društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1954, in ki trenutno šteje 56 aktivnih članov, doživelo katastrofo, ki sta jim jo povzročila strela in nato ognjeni zublji. Uničen jim je namreč bil gasilski dom, in čeprav se je zgodilo pred skoraj šestimi leti, še vedno nimajo svojega doma. A članice in člani društva, pod vodstvom predsednika Stanislava Klemenčiča, in poveljnika Boštjana Černjaviča, ne mislijo odnehati. To poletje bi namreč želeli dokončno spraviti svoj gasilski dom pod streho, s čimer bi zaščitili vsaj tisto kar imajo.

Med drugimi aktivnostmi, so začeli tudi z zbiranjem dobrodelnih prispevkov...
Kot se spominja predsednik društva Stanislav Klemenčič, je do požara na njihovem domu prišlo, med neurjem, ki je klestilo nad Pomurjem in Slovenskimi goricami, v soboto 25.7.2009, okoli druge ure zjutraj, ko je najprej strela uničila del gasilskega doma s stolpom. „Zjutraj okrog 2. ure je prišlo sporočilo po odzivniku, da gori gasilski dom na Hrašenskem Vrhu. Po hitri intervenciji domačih gasilcev in gasilcev iz okoliških krajev smo uspeli rešiti dvorano in pa garažo z avtocisterno. V celoti pa nam je pogorel stolp z sireno, pisarna ter ves arhiv, ki je bil shranjen v pisarni, potem prapor in nekaj opreme, ki je bila shranjena v pisarni. Škode na objektu je bilo okrog 55.000 €. Takoj po požaru smo sklicali sejo z županom občine Radenci, ter predstavniki gasilske zveze Radenci. Poklicali smo tudi strokovnjaka, da si je ogledal pogorišče in nastalo škodo. Žal nas je presenetil z oceno škode, da moramo gasilski dom v celoti porušiti, če hočemo kaj na novo graditi. Ker pa je gasilski dom brez dovoza ceste (po tuji cesti je dovoz)! in pa brez zemlje okrog njega, smo se na seji upravnega odbora odločili, da si poiščemo novo parcelo za novi gasilski dom", razlaga Klemenčič.
Parcelo so našli in občina Radenci jim jo je dala v najem za dobo 99 let. V letu 2010 so tako lahko začeli urejati papirje (soglasja, projekti...) za novi gasilski dom, in šele v letu 2014 so imeli vso potrebno dokumentacijo za novogradnjo in so jo tudi začeli izvajati. „Vsa lastna finančna sredstva smo namenili novemu gasilskemu domu in to je bilo 60.000 €. Sedaj se nam je gradnja ustavila, ker ni nobenih novih finančnih virov, s katerimi bi si lahko pomagali. V tem letu bi radi gasilski dom postavili pod streho, da zaščitimo to kar smo do sedaj ustvarili, a žal brez dodatne, širše družbene pomoči, od tega ne bo nič", pravi predsednik PGD Hrašenski Vrh, Stanislav Klemenčič, ki dodaja, da bi jim bil vsak evro dobrodošel, njihov dom pa je tudi glavno zbirališče krajanov, pravzaprav prostor, brez katerega si, ne le gasilci temveč vsi drugi krajani, težko predstavljajo življenje.
Sicer pa nikakor ne smemo prezreti, da je boginja sreče Fortuna v minulih letih gasilcem v občini Radenci, močno obrnila hrbet. Medtem, kor oni pomagajo vsem, ki so pomoči potrebni, pa so vremenske ujme in druge nesreče uničevale njihov dom in opremo. Tako so najprej gradbinci med sanacijo regionalne ceste Radenci – Ljutomer, podkopali gasilski dom PGD Hrastje Mota, ki so ga nato morali podreti in pozneje graditi novega. Le malo pozneje pa so ognjeni zublji, po domnevni eksploziji, v celoti uničili gasilski dom PGD Radenci – Boračeva v Radencih, ki so ga nato tudi morali v celoti podreti, in šele nekaj let pozneje so novo stavbo postavili pod streho. In čeprav takrat niti v Hrastju Mota še niso bili v celoti dokončali gasilskega doma, da o tistem v Radencih niti ne govorimo pa se je naravna ujma znova poigrala z gasilci iz radenske občine.
Vremenske ujma, ki je v noči med petkom in soboto 24. in 25. julijem 2009, že četrtič ali petič v tistem letu, klestila med Kapelskimi goricami nad Radenci, je namreč botrovala, da je zaradi strele, zgorel večji del gasilskega doma PGD Hrašenski Vrh. Po uradnih ocenah je požar na Hrašenskem Vrhu povzročil za najmanj 55.000 evrov materialne škode, brez hitrega in učinkovitega posredovanja gasilcev iz številnih društev pa bi dom v celoti zgorel, in škoda bi gotovo bila še višja. Kakorkoli že, v takratnem uradnem poročilu Regijskega centra za obveščanje v Murski Soboti so zapisali, da je v soboto „ob 2,19 uri zagorelo v gasilskem domu PGD Hrašenski Vrh, občina Radenci. V požaru, ki naj bi nastal zaradi udara strele je bil uničen stolp gasilskega doma z napravo ponudnika mobilne telefonije ter pisarniški inventar. Požar je pravočasno uspelo pogasiti gasilcem iz PGD Hrašenski Vrh, PGD Kapela, PGD Janžev Vrh, PGD Vučja vas ter PGD Okoslavci tako, da je celotna gasilska oprema gasilskega društva ostala nepoškodovana".
Takratni poveljnik PGD Hrašenski Vrh Vinko Vogrinec, je enako kot vsi njegovi kolegi bil šokiran. Povedal nam je, da je velikokrat sodeloval v gašenju in reševanju po širšem območju, da pa se ne da opisati kako hudo je, ko gori pri tebi doma, ko gori vse tisto, kar so „naši dedje, očetje in mi ustvarjali polnih 55 let". Razložil nam je kako hudo je bilo, ko so prejeli sporočilo, da gori njihov dom, glavno zbirališče krajanov, pravzaprav prostor, brez katerega si, ne le gasilci temveč vsi drugi krajani, težko predstavljajo življenje, še posebej v zimskem času.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Pomagajo drugim, sedaj pomoč potrebujejo sami