Rozalija Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni obeležila lep življenjski jubilej

Zalika LutarOb zadnjih izdihljajih letošnjega poletja je lep življenjski jubilej, 95. rojstni dan praznovala Rozalija, vsi jo poznajo kot Zaliko, Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. Vse dobro, predvsem pa še veliko zdravja, so ji voščili mnogi svojci, prijatelji, znanci, sosedje..., obiskala pa jo je tudi delegacija rdečega križa. Ob tej priložnosti je pravo slovesnost pripravila Zalikina prijazna vnukinja Olga, pri kateri preživlja jesen življenja, ter njen mož Janko Fekonja in pravnukinja Simona. Zaliki so čestitali predstavniki rdečega križa, predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci –Zbigovci, Janko Auguštin, ki ji je v imenu RK izročil darilo, sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, Katja Makovec, ter poverjenika RK Tončka in Franc Breznik.

Pri 95 brez očal prebira Slovenske novice

Množice ljubiteljev vrhunskih vin, dobre kulinarike in zabave uživale na 8. Salonu Traminec v Radencih, kjer so ob odlični hrani in glasbi poskusili kar 107 vzorcev traminca

Salon Traminec 2017Minuli ponedeljek pozno popoldan in vse tja do polnoči, je v Zdravilišču Radenci že osmič potekal Salon Traminec, ki vsako leto ponudi najboljše tramince tako iz kleti slovenskih, kot tudi tujih vinarjev. Množice več kot 1000 obiskovalcev od blizu in daleč, predvsem prave ljubitelje vrhunske vinske kapljice, odlične kulinarike in zabave, so na novi lokaciji čakali izbrani traminci, vrhunska slovenska kulinarika, Mala šola vinskih okusov, glasbeni program pa je obogatila Neisha, dogodek pa je zaznamoval tudi nastop vitezinj in vitezov pesniškega turnirja.
Res je sicer organizatorjem in tudi ljubiteljem traminca tokrat ponagajalo vreme, saj se je dež vlil prav v času, ko bi se prireditev morala začeti. Zato so vse iz čudovitega naravnega okolja moral prenesti pod streho, tako da niti močen dež ni mogel do živega tokratnim gostom Salona traminec.

Salon Traminec letos prvič v Radencih

Gasilci z Janževega Vrha skuhali najboljši golaž!

Radgonska nočGotovo bi družabno življenje v Gornji Radgoni, brez sejemskih prireditev, bilo bistveno bolj revno in suhoparno. K sreči pa se na Pomurskem sejmišču odvijajo številne sejemske prireditve, v okviru katerih potekajo tudi mnogi spremljevalni dogodki. In tako je bilo tudi ob letošnjem, jubilejnem 55. mednarodnem kmetijsko – živilskem sejmu Agra med 26. in 31. avgustom. V šestih dneh se je namreč, v organizaciji Sejma Agra, zvrstilo veliko veselih in prijetnih dogodkov, tako da so na svoje prišli vsi obiskovalci, od najmlajših do nekoliko starejših in najstarejših. Skratka zadnji teden letošnjega avgusta je bil največji zabavni teden v Gornji Radgoni, v ospredju pa je bila „Radgonska noč", ki se je po nekaj letih spet vrnila v mesto ob Muri.

Letošnja Radgonska noč v znamenju skupine Magazin in Majolkine golažiade

Od Slovenskih Goric, do očaka Triglava!

TD Majolka na TriglavuTrditev, da dokler ne obiščeš najvišjega slovenskega vrha Triglav, nisi pravi Slovenec, je gnal nekaj članov Turističnega društva Majolka iz okolice Gornje Radgone, da so se iz Slovenskih Goric podali na dvodnevno potepanje na slovenskega očaka Triglav. Svojo pot so aktivisti omenjenega turističnega društva pričeli na Pokljuki, pa do Vodnikove koče in nato do Kredarice, kjer so prenočili.

Člani TD Majolka postali Slovenci, saj so obiskali Aljažev stolp

Med 32 ekipami iz Panonske nižine so se najbolje izkazali gasilci iz Doline

Ribja čorbaČeprav je Lendava svetovna prestolnica bograča, torej znamenite prekmurske in madžarske mesne jedi, to ne pomeni, da v najbolj vzhodnem slovenskem mestu nimajo radi tudi ribjih jedi. Nekoč Panonsko morje in današnja reka Mura nudi namreč kakovostno ribo, ki jo domačini pripravljajo na različne načine, posebnost pa je tudi ribja čorba. In tako je Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Lendava minuli konec tedna organizirala tradicionalno zabavno-kulinarično prireditev, že 11. Mednarodno tekmovanje v kuhanju ribje čorbe. Na zelenici pred „Trgovino pri žagi" v Lendavi se je zbralo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki so ob pokušnji ribje čorbe in ostalih dobrot spremljali nastope folklornih skupin in ljudskih pevcev, ki so peli in plesali plese iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Najmlajši so se lahko zabavali na številnih točkah, tekmovanja v kuhanju te tradicionalne ribje jedi Panonske nižine se je udeležilo kar 32 ekip.

Po Lendavi je zadišalo po ribji čorbi

Godbeniki so Ludvika presenetili in zbudili ob pol noči!

Ludvik KrambergerO družini Kramberger, ki izvira iz Ženjaka pri Benediktu, je gotovo po vsej državi, pa tudi širše veliko znanega. Ne le zaradi očeta enajstih otrok Franca iz viničarske družine, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja izdelal pravo letalo in se pognal v višave, in ki je bil za tiste čase pravi genij, saj je ob kolarstvu, katerega se je izučil, obvladal še več kot 20 rokodelskih poklicev in zato bil cenjen v okolici. Pa tudi ne le zaradi njegovega sina, dobrotnika iz Negove, Iveka, katerega so kot kandidata za predsednika države ustrelili v Jurovskem Dolu, temveč tudi zaradi devetega izmed 11 otrok, Ludvika, ki je najprej bil kovač, nato strojni tehnik, v zadnjega približno pol stoletja pa je, zlasti med starejšo in podeželsko populacijo, izjemno cenjen kot dopisnik in fotograf.

Starosta pisane besede in fotografije Ludvik Kramberger je obeležil častitljivih 80 let

V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pomagajo drugim, sedaj pomoč potrebujejo sami

 

Gasilci PGD Hrašenski Vrh želijo svoj gasilski dom, ki sta ga uničila strela in požar, spraviti pod streho in vsaj zaščititi tisto kar so doslej naredili

PGD Hrašenski vrhGotovo je, da med najbolj pogumne in požrtvovalne ljudi med nami sodijo gasilke in gasilci, ki so vedno in povsod pripravljeni pomagati. In med njimi so tudi prizadevni fantje in dekleta iz Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Hrašenski Vrh, ki so v pomoči drugim pripravljeni tvegati tudi lastna življenja. Žal je tudi omenjeno društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1954, in ki trenutno šteje 56 aktivnih članov, doživelo katastrofo, ki sta jim jo povzročila strela in nato ognjeni zublji. Uničen jim je namreč bil gasilski dom, in čeprav se je zgodilo pred skoraj šestimi leti, še vedno nimajo svojega doma. A članice in člani društva, pod vodstvom predsednika Stanislava Klemenčiča, in poveljnika Boštjana Černjaviča, ne mislijo odnehati. To poletje bi namreč želeli dokončno spraviti svoj gasilski dom pod streho, s čimer bi zaščitili vsaj tisto kar imajo.

Med drugimi aktivnostmi, so začeli tudi z zbiranjem dobrodelnih prispevkov...
Kot se spominja predsednik društva Stanislav Klemenčič, je do požara na njihovem domu prišlo, med neurjem, ki je klestilo nad Pomurjem in Slovenskimi goricami, v soboto 25.7.2009, okoli druge ure zjutraj, ko je najprej strela uničila del gasilskega doma s stolpom. „Zjutraj okrog 2. ure je prišlo sporočilo po odzivniku, da gori gasilski dom na Hrašenskem Vrhu. Po hitri intervenciji domačih gasilcev in gasilcev iz okoliških krajev smo uspeli rešiti dvorano in pa garažo z avtocisterno. V celoti pa nam je pogorel stolp z sireno, pisarna ter ves arhiv, ki je bil shranjen v pisarni, potem prapor in nekaj opreme, ki je bila shranjena v pisarni. Škode na objektu je bilo okrog 55.000 €. Takoj po požaru smo sklicali sejo z županom občine Radenci, ter predstavniki gasilske zveze Radenci. Poklicali smo tudi strokovnjaka, da si je ogledal pogorišče in nastalo škodo. Žal nas je presenetil z oceno škode, da moramo gasilski dom v celoti porušiti, če hočemo kaj na novo graditi. Ker pa je gasilski dom brez dovoza ceste (po tuji cesti je dovoz)! in pa brez zemlje okrog njega, smo se na seji upravnega odbora odločili, da si poiščemo novo parcelo za novi gasilski dom", razlaga Klemenčič.
Parcelo so našli in občina Radenci jim jo je dala v najem za dobo 99 let. V letu 2010 so tako lahko začeli urejati papirje (soglasja, projekti...) za novi gasilski dom, in šele v letu 2014 so imeli vso potrebno dokumentacijo za novogradnjo in so jo tudi začeli izvajati. „Vsa lastna finančna sredstva smo namenili novemu gasilskemu domu in to je bilo 60.000 €. Sedaj se nam je gradnja ustavila, ker ni nobenih novih finančnih virov, s katerimi bi si lahko pomagali. V tem letu bi radi gasilski dom postavili pod streho, da zaščitimo to kar smo do sedaj ustvarili, a žal brez dodatne, širše družbene pomoči, od tega ne bo nič", pravi predsednik PGD Hrašenski Vrh, Stanislav Klemenčič, ki dodaja, da bi jim bil vsak evro dobrodošel, njihov dom pa je tudi glavno zbirališče krajanov, pravzaprav prostor, brez katerega si, ne le gasilci temveč vsi drugi krajani, težko predstavljajo življenje.
Sicer pa nikakor ne smemo prezreti, da je boginja sreče Fortuna v minulih letih gasilcem v občini Radenci, močno obrnila hrbet. Medtem, kor oni pomagajo vsem, ki so pomoči potrebni, pa so vremenske ujme in druge nesreče uničevale njihov dom in opremo. Tako so najprej gradbinci med sanacijo regionalne ceste Radenci – Ljutomer, podkopali gasilski dom PGD Hrastje Mota, ki so ga nato morali podreti in pozneje graditi novega. Le malo pozneje pa so ognjeni zublji, po domnevni eksploziji, v celoti uničili gasilski dom PGD Radenci – Boračeva v Radencih, ki so ga nato tudi morali v celoti podreti, in šele nekaj let pozneje so novo stavbo postavili pod streho. In čeprav takrat niti v Hrastju Mota še niso bili v celoti dokončali gasilskega doma, da o tistem v Radencih niti ne govorimo pa se je naravna ujma znova poigrala z gasilci iz radenske občine.
Vremenske ujma, ki je v noči med petkom in soboto 24. in 25. julijem 2009, že četrtič ali petič v tistem letu, klestila med Kapelskimi goricami nad Radenci, je namreč botrovala, da je zaradi strele, zgorel večji del gasilskega doma PGD Hrašenski Vrh. Po uradnih ocenah je požar na Hrašenskem Vrhu povzročil za najmanj 55.000 evrov materialne škode, brez hitrega in učinkovitega posredovanja gasilcev iz številnih društev pa bi dom v celoti zgorel, in škoda bi gotovo bila še višja. Kakorkoli že, v takratnem uradnem poročilu Regijskega centra za obveščanje v Murski Soboti so zapisali, da je v soboto „ob 2,19 uri zagorelo v gasilskem domu PGD Hrašenski Vrh, občina Radenci. V požaru, ki naj bi nastal zaradi udara strele je bil uničen stolp gasilskega doma z napravo ponudnika mobilne telefonije ter pisarniški inventar. Požar je pravočasno uspelo pogasiti gasilcem iz PGD Hrašenski Vrh, PGD Kapela, PGD Janžev Vrh, PGD Vučja vas ter PGD Okoslavci tako, da je celotna gasilska oprema gasilskega društva ostala nepoškodovana".
Takratni poveljnik PGD Hrašenski Vrh Vinko Vogrinec, je enako kot vsi njegovi kolegi bil šokiran. Povedal nam je, da je velikokrat sodeloval v gašenju in reševanju po širšem območju, da pa se ne da opisati kako hudo je, ko gori pri tebi doma, ko gori vse tisto, kar so „naši dedje, očetje in mi ustvarjali polnih 55 let". Razložil nam je kako hudo je bilo, ko so prejeli sporočilo, da gori njihov dom, glavno zbirališče krajanov, pravzaprav prostor, brez katerega si, ne le gasilci temveč vsi drugi krajani, težko predstavljajo življenje, še posebej v zimskem času.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Pomagajo drugim, sedaj pomoč potrebujejo sami