Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pomagajo drugim, sedaj pomoč potrebujejo sami

 

Gasilci PGD Hrašenski Vrh želijo svoj gasilski dom, ki sta ga uničila strela in požar, spraviti pod streho in vsaj zaščititi tisto kar so doslej naredili

PGD Hrašenski vrhGotovo je, da med najbolj pogumne in požrtvovalne ljudi med nami sodijo gasilke in gasilci, ki so vedno in povsod pripravljeni pomagati. In med njimi so tudi prizadevni fantje in dekleta iz Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Hrašenski Vrh, ki so v pomoči drugim pripravljeni tvegati tudi lastna življenja. Žal je tudi omenjeno društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1954, in ki trenutno šteje 56 aktivnih članov, doživelo katastrofo, ki sta jim jo povzročila strela in nato ognjeni zublji. Uničen jim je namreč bil gasilski dom, in čeprav se je zgodilo pred skoraj šestimi leti, še vedno nimajo svojega doma. A članice in člani društva, pod vodstvom predsednika Stanislava Klemenčiča, in poveljnika Boštjana Černjaviča, ne mislijo odnehati. To poletje bi namreč želeli dokončno spraviti svoj gasilski dom pod streho, s čimer bi zaščitili vsaj tisto kar imajo.

Med drugimi aktivnostmi, so začeli tudi z zbiranjem dobrodelnih prispevkov...
Kot se spominja predsednik društva Stanislav Klemenčič, je do požara na njihovem domu prišlo, med neurjem, ki je klestilo nad Pomurjem in Slovenskimi goricami, v soboto 25.7.2009, okoli druge ure zjutraj, ko je najprej strela uničila del gasilskega doma s stolpom. „Zjutraj okrog 2. ure je prišlo sporočilo po odzivniku, da gori gasilski dom na Hrašenskem Vrhu. Po hitri intervenciji domačih gasilcev in gasilcev iz okoliških krajev smo uspeli rešiti dvorano in pa garažo z avtocisterno. V celoti pa nam je pogorel stolp z sireno, pisarna ter ves arhiv, ki je bil shranjen v pisarni, potem prapor in nekaj opreme, ki je bila shranjena v pisarni. Škode na objektu je bilo okrog 55.000 €. Takoj po požaru smo sklicali sejo z županom občine Radenci, ter predstavniki gasilske zveze Radenci. Poklicali smo tudi strokovnjaka, da si je ogledal pogorišče in nastalo škodo. Žal nas je presenetil z oceno škode, da moramo gasilski dom v celoti porušiti, če hočemo kaj na novo graditi. Ker pa je gasilski dom brez dovoza ceste (po tuji cesti je dovoz)! in pa brez zemlje okrog njega, smo se na seji upravnega odbora odločili, da si poiščemo novo parcelo za novi gasilski dom", razlaga Klemenčič.
Parcelo so našli in občina Radenci jim jo je dala v najem za dobo 99 let. V letu 2010 so tako lahko začeli urejati papirje (soglasja, projekti...) za novi gasilski dom, in šele v letu 2014 so imeli vso potrebno dokumentacijo za novogradnjo in so jo tudi začeli izvajati. „Vsa lastna finančna sredstva smo namenili novemu gasilskemu domu in to je bilo 60.000 €. Sedaj se nam je gradnja ustavila, ker ni nobenih novih finančnih virov, s katerimi bi si lahko pomagali. V tem letu bi radi gasilski dom postavili pod streho, da zaščitimo to kar smo do sedaj ustvarili, a žal brez dodatne, širše družbene pomoči, od tega ne bo nič", pravi predsednik PGD Hrašenski Vrh, Stanislav Klemenčič, ki dodaja, da bi jim bil vsak evro dobrodošel, njihov dom pa je tudi glavno zbirališče krajanov, pravzaprav prostor, brez katerega si, ne le gasilci temveč vsi drugi krajani, težko predstavljajo življenje.
Sicer pa nikakor ne smemo prezreti, da je boginja sreče Fortuna v minulih letih gasilcem v občini Radenci, močno obrnila hrbet. Medtem, kor oni pomagajo vsem, ki so pomoči potrebni, pa so vremenske ujme in druge nesreče uničevale njihov dom in opremo. Tako so najprej gradbinci med sanacijo regionalne ceste Radenci – Ljutomer, podkopali gasilski dom PGD Hrastje Mota, ki so ga nato morali podreti in pozneje graditi novega. Le malo pozneje pa so ognjeni zublji, po domnevni eksploziji, v celoti uničili gasilski dom PGD Radenci – Boračeva v Radencih, ki so ga nato tudi morali v celoti podreti, in šele nekaj let pozneje so novo stavbo postavili pod streho. In čeprav takrat niti v Hrastju Mota še niso bili v celoti dokončali gasilskega doma, da o tistem v Radencih niti ne govorimo pa se je naravna ujma znova poigrala z gasilci iz radenske občine.
Vremenske ujma, ki je v noči med petkom in soboto 24. in 25. julijem 2009, že četrtič ali petič v tistem letu, klestila med Kapelskimi goricami nad Radenci, je namreč botrovala, da je zaradi strele, zgorel večji del gasilskega doma PGD Hrašenski Vrh. Po uradnih ocenah je požar na Hrašenskem Vrhu povzročil za najmanj 55.000 evrov materialne škode, brez hitrega in učinkovitega posredovanja gasilcev iz številnih društev pa bi dom v celoti zgorel, in škoda bi gotovo bila še višja. Kakorkoli že, v takratnem uradnem poročilu Regijskega centra za obveščanje v Murski Soboti so zapisali, da je v soboto „ob 2,19 uri zagorelo v gasilskem domu PGD Hrašenski Vrh, občina Radenci. V požaru, ki naj bi nastal zaradi udara strele je bil uničen stolp gasilskega doma z napravo ponudnika mobilne telefonije ter pisarniški inventar. Požar je pravočasno uspelo pogasiti gasilcem iz PGD Hrašenski Vrh, PGD Kapela, PGD Janžev Vrh, PGD Vučja vas ter PGD Okoslavci tako, da je celotna gasilska oprema gasilskega društva ostala nepoškodovana".
Takratni poveljnik PGD Hrašenski Vrh Vinko Vogrinec, je enako kot vsi njegovi kolegi bil šokiran. Povedal nam je, da je velikokrat sodeloval v gašenju in reševanju po širšem območju, da pa se ne da opisati kako hudo je, ko gori pri tebi doma, ko gori vse tisto, kar so „naši dedje, očetje in mi ustvarjali polnih 55 let". Razložil nam je kako hudo je bilo, ko so prejeli sporočilo, da gori njihov dom, glavno zbirališče krajanov, pravzaprav prostor, brez katerega si, ne le gasilci temveč vsi drugi krajani, težko predstavljajo življenje, še posebej v zimskem času.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Pomagajo drugim, sedaj pomoč potrebujejo sami