Maja 1969 in maja 2019 v isti cerkvi Čadram - Oplotnica

Zlata poroka CugmasV družbi kakšnih 50 svatov, predvsem svojih najdražjih in najbližjih, na čelu z otroki: Robertom, Boštjanom in Jasmino, njihovimi partnerji, ter petimi vnukinjami: Evo, Mašo, Ano, Ajo in Nežo, sta 50-letnico skupnega zakona, minulo soboto, obeležila Marjan in Sonja Cugmas iz Slovenskih Konjic. Slavnostni zlati obred s ponovno zaobljubo ter sveto mašo, v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnik Čadram – Oplotnica, je opravil domači župnik Davorin Vreča (Davorin mimogrede izvira iz Gornje Radgone op.p.), prav tam kjer sta Marjan in Sonja pred petdesetimi leti in enim dnevom (24.5.1969), ko ju je do konca njunih dni povezal sedaj že pokojni duhovnik Alojz Lasbaher.

Marjan in Sonja Cugmas sta obeležila zlato obletnico skupnega življenja

Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pomagajo drugim, sedaj pomoč potrebujejo sami

 

Gasilci PGD Hrašenski Vrh želijo svoj gasilski dom, ki sta ga uničila strela in požar, spraviti pod streho in vsaj zaščititi tisto kar so doslej naredili

PGD Hrašenski vrhGotovo je, da med najbolj pogumne in požrtvovalne ljudi med nami sodijo gasilke in gasilci, ki so vedno in povsod pripravljeni pomagati. In med njimi so tudi prizadevni fantje in dekleta iz Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Hrašenski Vrh, ki so v pomoči drugim pripravljeni tvegati tudi lastna življenja. Žal je tudi omenjeno društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1954, in ki trenutno šteje 56 aktivnih članov, doživelo katastrofo, ki sta jim jo povzročila strela in nato ognjeni zublji. Uničen jim je namreč bil gasilski dom, in čeprav se je zgodilo pred skoraj šestimi leti, še vedno nimajo svojega doma. A članice in člani društva, pod vodstvom predsednika Stanislava Klemenčiča, in poveljnika Boštjana Černjaviča, ne mislijo odnehati. To poletje bi namreč želeli dokončno spraviti svoj gasilski dom pod streho, s čimer bi zaščitili vsaj tisto kar imajo.

Med drugimi aktivnostmi, so začeli tudi z zbiranjem dobrodelnih prispevkov...
Kot se spominja predsednik društva Stanislav Klemenčič, je do požara na njihovem domu prišlo, med neurjem, ki je klestilo nad Pomurjem in Slovenskimi goricami, v soboto 25.7.2009, okoli druge ure zjutraj, ko je najprej strela uničila del gasilskega doma s stolpom. „Zjutraj okrog 2. ure je prišlo sporočilo po odzivniku, da gori gasilski dom na Hrašenskem Vrhu. Po hitri intervenciji domačih gasilcev in gasilcev iz okoliških krajev smo uspeli rešiti dvorano in pa garažo z avtocisterno. V celoti pa nam je pogorel stolp z sireno, pisarna ter ves arhiv, ki je bil shranjen v pisarni, potem prapor in nekaj opreme, ki je bila shranjena v pisarni. Škode na objektu je bilo okrog 55.000 €. Takoj po požaru smo sklicali sejo z županom občine Radenci, ter predstavniki gasilske zveze Radenci. Poklicali smo tudi strokovnjaka, da si je ogledal pogorišče in nastalo škodo. Žal nas je presenetil z oceno škode, da moramo gasilski dom v celoti porušiti, če hočemo kaj na novo graditi. Ker pa je gasilski dom brez dovoza ceste (po tuji cesti je dovoz)! in pa brez zemlje okrog njega, smo se na seji upravnega odbora odločili, da si poiščemo novo parcelo za novi gasilski dom", razlaga Klemenčič.
Parcelo so našli in občina Radenci jim jo je dala v najem za dobo 99 let. V letu 2010 so tako lahko začeli urejati papirje (soglasja, projekti...) za novi gasilski dom, in šele v letu 2014 so imeli vso potrebno dokumentacijo za novogradnjo in so jo tudi začeli izvajati. „Vsa lastna finančna sredstva smo namenili novemu gasilskemu domu in to je bilo 60.000 €. Sedaj se nam je gradnja ustavila, ker ni nobenih novih finančnih virov, s katerimi bi si lahko pomagali. V tem letu bi radi gasilski dom postavili pod streho, da zaščitimo to kar smo do sedaj ustvarili, a žal brez dodatne, širše družbene pomoči, od tega ne bo nič", pravi predsednik PGD Hrašenski Vrh, Stanislav Klemenčič, ki dodaja, da bi jim bil vsak evro dobrodošel, njihov dom pa je tudi glavno zbirališče krajanov, pravzaprav prostor, brez katerega si, ne le gasilci temveč vsi drugi krajani, težko predstavljajo življenje.
Sicer pa nikakor ne smemo prezreti, da je boginja sreče Fortuna v minulih letih gasilcem v občini Radenci, močno obrnila hrbet. Medtem, kor oni pomagajo vsem, ki so pomoči potrebni, pa so vremenske ujme in druge nesreče uničevale njihov dom in opremo. Tako so najprej gradbinci med sanacijo regionalne ceste Radenci – Ljutomer, podkopali gasilski dom PGD Hrastje Mota, ki so ga nato morali podreti in pozneje graditi novega. Le malo pozneje pa so ognjeni zublji, po domnevni eksploziji, v celoti uničili gasilski dom PGD Radenci – Boračeva v Radencih, ki so ga nato tudi morali v celoti podreti, in šele nekaj let pozneje so novo stavbo postavili pod streho. In čeprav takrat niti v Hrastju Mota še niso bili v celoti dokončali gasilskega doma, da o tistem v Radencih niti ne govorimo pa se je naravna ujma znova poigrala z gasilci iz radenske občine.
Vremenske ujma, ki je v noči med petkom in soboto 24. in 25. julijem 2009, že četrtič ali petič v tistem letu, klestila med Kapelskimi goricami nad Radenci, je namreč botrovala, da je zaradi strele, zgorel večji del gasilskega doma PGD Hrašenski Vrh. Po uradnih ocenah je požar na Hrašenskem Vrhu povzročil za najmanj 55.000 evrov materialne škode, brez hitrega in učinkovitega posredovanja gasilcev iz številnih društev pa bi dom v celoti zgorel, in škoda bi gotovo bila še višja. Kakorkoli že, v takratnem uradnem poročilu Regijskega centra za obveščanje v Murski Soboti so zapisali, da je v soboto „ob 2,19 uri zagorelo v gasilskem domu PGD Hrašenski Vrh, občina Radenci. V požaru, ki naj bi nastal zaradi udara strele je bil uničen stolp gasilskega doma z napravo ponudnika mobilne telefonije ter pisarniški inventar. Požar je pravočasno uspelo pogasiti gasilcem iz PGD Hrašenski Vrh, PGD Kapela, PGD Janžev Vrh, PGD Vučja vas ter PGD Okoslavci tako, da je celotna gasilska oprema gasilskega društva ostala nepoškodovana".
Takratni poveljnik PGD Hrašenski Vrh Vinko Vogrinec, je enako kot vsi njegovi kolegi bil šokiran. Povedal nam je, da je velikokrat sodeloval v gašenju in reševanju po širšem območju, da pa se ne da opisati kako hudo je, ko gori pri tebi doma, ko gori vse tisto, kar so „naši dedje, očetje in mi ustvarjali polnih 55 let". Razložil nam je kako hudo je bilo, ko so prejeli sporočilo, da gori njihov dom, glavno zbirališče krajanov, pravzaprav prostor, brez katerega si, ne le gasilci temveč vsi drugi krajani, težko predstavljajo življenje, še posebej v zimskem času.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Pomagajo drugim, sedaj pomoč potrebujejo sami